Tea Wutte

 |  Ekonomija

Okrepljeni juan v pomoč Obami

Ocene, da je rast juana povezana z ameriškimi volitvami, temeljijo predvsem na oceni politične retorike Mitta Romneya

Nekateri vodilni ekonomisti menijo, da bi bila lahko rast juana koristna tudi za Kitajsko, čeprav tega na prvi pogled ni videti.

Nekateri vodilni ekonomisti menijo, da bi bila lahko rast juana koristna tudi za Kitajsko, čeprav tega na prvi pogled ni videti.
© Arhiv Mladine

Kitajska valuta je prejšnji teden dosegla svojo najvišjo vrednost glede na ameriški dolar in po vsej verjetnosti se bo trend krepitve juana v prihodnjih mesecih nadaljeval. To je tudi trend, ki ga močno podpirajo v Washingtonu, saj se ZDA že dolga leta soočajo z velikim trgovinskim deficitom v trgovanju s Kitajsko, ki ameriški trg uspešno zalaga s številnimi izdelki. Rast juana ni povsem naključna, pač pa gre po ocenah analitikov tudi za namerne poteze kitajske vlade neposredno pred ameriškimi predsedniškimi volitvami.

Ameriška vlada je v zadnjih letih vztrajno kritizirala Kitajsko, saj naj bi ta z umetnim vzdrževanjem nizke cene svoje nacionalne valute vzpodbujala izvoz svojega gospodarstva, zlasti na ameriško tržišče ter trge EU. Nekoliko dražji kitajski izdelki bi zato lahko ugodno vplivali ne samo na ameriško, pač pa tudi na evropsko gospodarstvo, ki se je znašlo v globoki recesiji. Ocene, da je rast juana povezana z ameriškimi volitvami, temeljijo predvsem na oceni politične retorike Mitta Romneya, ki je v svoji predsedniški kampanji prav odpravo podcenjenost juana predstavil kot eno od ključnih točk svojega programa.

Romney se v zadnjih mesecih skorajda ni ukvarjal z zunanjepolitičnimi temami, vendar se neposredno pred volitvami in po uspehu, ki ga je dosegel na prvem soočenju s predsednikom Barackom Obamo, poskuša prikazati kot strokovnjaka za gospodarstvo in zunanjo politiko. Že prejšnji četrtek je ameriškega predsednika obtožil, da tej temi ni posvečal dovolj pozornosti ter da ni bil dovolj oster do Kitajske glede tega vprašanja. V primeru, če bo izvoljen, je zagrozil, da bo Kitajsko razglasil za 'valutnega manipulatorja', za predsednika Baracka Obamo pa je dejal, da je imel iz leta v leto priložnost, da Kitajsko razglasi za valutnega manipulatorja, pa tega ni storil.

Vsa ta razprava seveda ni všeč kitajskim voditeljem, ki si prav tako ne želijo, da bi v Beli hiši naslednja štiri leta – ali pa celo osem let – vladal Mitt Romney. Kitajska budno spremlja tudi vse, kar je povezano s prihodnjim ameriškim poročilom o odnosih v mednarodnih valutah, ki se pričakuje v nekaj tednih in ki bo temelj za oblikovanje ameriške gospodarske politike glede tečajev valut. Nekateri vodilni ekonomisti menijo, da bi bila lahko rast juana koristna tudi za Kitajsko, čeprav tega na prvi pogled ni videti. Po eni strani se bo namreč stabiliziral svetovni trg, Kitajska pa bo z izvozom, pa čeprav se bo po obsegu zmanjšal, dejansko zaslužila več. Sprememba tečaja juana navzgor bi hkrati lahko povečala tudi kupno moč kitajskih državljanov in vzpodbudila prodajo in proizvodnjo dražjih izdelkov na Kitajskem.

Tečaj juana sicer vse doslej nikoli ni bil oblikovan zgolj na trgu in povsem svobodno - čeprav po odkritih bančnih manipulacijah z obrestnimi merami v Evropi tega ni mogoče trditi niti za evropsko valuto evro in prav tako ne za dolar. Leta 1994 je kitajska vlada ob pomoči s strani države nadzorovanih institucij juan devalvirala in ocenila njegovo vrednost na 8,4 juana za en dolar, kasneje pa je dopustila 'plavajoči' tečaj, ki je prinesel blago rast vrednosti juana, vendar je nato vrednost v daljšem časovnem obdobju padla in vztrajala na vrednosti okoli 6,4 juana za dolar. Konec tedna se je vrednost juana okrepila na 6,264 v razmerju do dolarja, kar je največja vrednost juana v razmerju do ameriškega dolarja od devalvacije juana leta 1994.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.