Hollande napoveduje konec krize na območju evra

Konec krize v območju evra je "zelo blizu", je prepričan francoski predsednik Francois Hollande. Pot okrevanja so na junijskem vrhu tlakovali evropski voditelji z zavezami k zmanjševanju javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga, Hollandove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski predsednik je v pogovoru za časnik Le Monde in pet drugih evropskih časnikov poudaril, da so bile na vrhu EU 28. in 29. junija letos sprejete "prave odločitve", dolžnost evropskih vlad pa je, da jih sedaj "hitro uresničijo". "Kar se tiče izhoda iz krize območja z evrom, smo blizu, zelo blizu," je dejal.

Med stvarmi, ki jih je nujno nemudoma postoriti, Hollande izpostavlja dokončno razrešitev situacije v Grčiji. Ta se je močno potrudila in ji je potrebno zagotoviti obstanek v območju z evrom, meni francoski predsednik.

Sicer pa mora EU nagraditi tudi druge članice, ki so na boleč način reformirale svoje finance, z nižjimi obrestnimi merami. Hollande je tako znova izpostavil naklonjenost Francije skupnim obveznicam evrskih držav.

Sicer pa francoski voditelj vztraja, da je potrebno še pred koncem leta doseči napredek v smeri skupnega evropskega nadzora nad bančnim sektorjem. To bo tudi prvi korak k več skupnim odločitvam na vseh področjih gospodarske in denarne politike.

"Lahko začnemo spreminjati naš način odločanja in poglabljati našo unijo. To bo področje, na katerem bomo delali od začetka leta 2013," je menil.

Vendar pa Francija po njegovih besedah korakov k tesnejši politični uniji v EU ni pripravljena podpreti pred volitvami v Evropski parlament leta 2014. "Vložek v teh pogajanjih bo prihodnost EU," je še poudaril Hollande.

Neimenovani vir iz nemške vlade je sicer danes ponovil, da na vrhu EU v Bruslju ta teden evropski voditelji najverjetneje še ne bodo sprejemali končnih odločitev o enotnem bančnem nadzoru. Več podrobnosti je namreč potrebno še uskladiti, sedemindvajseterica pa bo zgolj "ponovila osnovno pripravljenost" na vzpostavitev bančne unije.

Evropska komisija in številne države si želijo, da bi enoten bančni nadzor začel delovati s 1. januarjem prihodnje leto. Temu nasprotuje Nemčija. Nemška kanclerka Angela Merkel je večkrat poudarila, da mora imeti kakovost prednost pred hitrostjo. (STA, mh)