Ali predsednik izgublja?

Neprijazen trend za prvega favorita volitev

Pete volilne napovedi se predsednik Danilo Türk ne more veseliti. Po zadnji meritvi, ki jo po metodi »tracking pool« skupaj z Mladino pripravlja agencija Ninamedia, bi sicer še vedno zmagal, v prvem krogu volitev pa naj bi dobil malo manj kot 42 % glasov.

Trend zadnjih meritev kaže, da mu podpora že nekaj dni pada. Konkretno je tako od druge napovedi, ki smo jo objavili v torek, 30. oktobra, podpora padla skoraj za 6 odstotnih točk. Za zdaj ne kaže, da se bo trend padanja ustavil. Ker je interval zaupanja volilne napovedi zaradi relativno nizkega števila vprašanih velik, bi lahko bil Pahor Türku še bližje, kot kažejo današnje meritve.

Zanimivo je, da ostala dva kandidata kljub padanju Türkove podpore svojega rezultata nista dramatično popravila, tako čez palec lahko rečemo, da je nekaj izgubljenih Türkovih glasov dobil Pahor, nekaj Türkovih volivcev pa se je odločilo, da ne bo odšlo na volitve. Napovedana volilna udeležba je namreč na zadnjem merjenju za nekaj odstotnih točk nižja. Po tokratni meritvi naj bi se volitev zagotovo udeležilo 57,2 odstotka volivcev, po tisti, kjer je Türku kazalo najbolje, pa 61,5 odstotka. Zapišemo lahko torej (za zdaj še domnevo), da bi lahko višja volilna udeležba koristila Danilu Türku.

Zadnji teden lahko torej prinese še kakšno presenečenj. Morda Türkov ponovni vzpon, morda Pahorjevo rast podpore. Vseeno pa je še vedno skoraj nemogoče, da bi se kandidat vlade Milan Zver, kljub počasnemu pridobivanju glasov, uvrstil v drugi krog volitev.

Naslednjo napoved bomo objavili v torek.

Kaj je tracking poll?

V čem je skrivnost tracking polla? V nasprotju z drugimi anketami se tracinkg poll izvaja kontinuirano, vsak dan na novem vzorcu. Prve in druge meritve sploh ne objavimo, temveč počakamo, da imamo skupaj tri meritve. Iz treh meritev naredimo presek zaporednih dni in to je prvi rezultat meritve. Nato vsak dan odvzamemo rezultat prvega dne in dodamo rezultat nove meritve. S tem pa dobimo tudi gibanje glasov in časovno vrsto, ki sproti zaznava premike znotraj volilnega telesa. Vidimo, ali se povečuje število neopredeljenih, vidimo, ali je kakšen kandidat začel napredovati ali nazadovati. In nenazadnje: vidimo tudi, kakšne so koncentracije glasov glede na izkazano udeležbo.