Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    foto: Uroš Abram

    13. 1. 2017

    Mladina 2

    Politika  |  Intervju  Za naročnike

    Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar

    Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič na Central European University v Budimpešti končuje doktorat o nacionalizmih. Je urednik revije Razpotja ter portala Kritika konservativna, nekoč je bil aktiven član SDS, pa je stranko zapustil. Zase pravi, da je konservativni intelektualec, je predstavnik mlade generacije desnih mislecev, ki počasi zapuščajo enostaven svet manihejske delitve po črti Janša - Kučan, kar je sveže in novo. Več

  • Jure Trampuš

    11. 11. 2016

    Mladina 45

    Politika

    Primer Janša 

    Donaldu Trumpu so dva dni pred volitvami odvzeli dostop do osebnega Twitter računa. Pravzaprav so Trumpa, tako je poročal New York Times, svetovalci prepričali, naj ga tik pred volitvami neha uporabljati na način, kot ga je doslej. Naj raje ne piše žaljivih tvitov, naj jih ne objavlja sredi noči, naj se zadrži. Namesto Trumpa so začeli tvitati njegovi svetovalci. Twitter je družbeno omrežje, kjer se zaradi oblike sporočanje hitro pripetijo rasistični in šovinistični zdrsi, prostora je tako malo, da se človek hitro razgali. Trumpu ni zdrsnilo, njegov politični govor je identičen njegovim sporočilom na Twitterju, poenostavlja in žali. Trump je demagog, ki zna uporabljati zgolj kratke stavke. Twitter je za takšna politična sporočila idealen. Poteza svetovalcev je bila logična in uspešna. Trump je na volitvah zmagal, njegovi tviti bodo postali politična realnost. Več

  • Svet

    Temni svetniški sij

    V soboto je bil za katoliško cerkev velik dan. Papež Frančišek je za svetnico razglasil mater Terezo, redovnico albanskega rodu, prijateljico ubogih, angela revnih iz Kalkute. »Vedno je branila človeška življenja,« je dejal papež Frančišek, »bodisi nerojena bodisi zavržena.« In dodal, da je najvplivnejšim ljudem sveta govorila, naj priznajo krivdo za povzročanje revščine, »za zločin, ki so ga zagrešili«. Več

  • Družba

    Vojna na plažah

    Aheda Zanetti ima libanonske korenine, živi z Avstraliji, ukvarja se z modo. Leta 2004 je ustvarila »hijood«, pokrivalo za muslimanke, ki se ukvarjajo s športom. Na olimpijskih igrah v Pekingu ga je uporabljala Rukaja Al Ghasra iz Bahrajna. Aheda Zanetti je oblikovala tudi burkini, posebno plavalno obleko, namenjeno tistim, ki na plažah ne želijo razkazovati svojega telesa. Burkini je postal uspešnica, Zanettijeva naj bi jih doslej prodala več kot 700.000. Burkini, kot pravijo na spletni strani trgovine, naj bi bil oblikovan v skladu z islamskimi pravili oblačenja, kar naj bi potrdile številne islamske skupnosti, hkrati pa predstavlja »svobodo, prilagodljivost, zaupanje«. »To je najboljša obleka, ki sem jo kupila zase in za hčerko,« lahko na spletni strani podjetja Ahiida preberemo izpoved neke Asme Adam iz Portugalske. »Bila sem zelo vesela, da sem spoznala nekoga, ki je oblikoval aktivna oblačila za ženske, ki poudarjajo skromnost in dostojanstvo. Nisem muslimanka, sem katoliške vere, a se vseeno ne oblačim kot večina ljudi v mojem okolju,« je dodala neka Sophia iz ZDA. Več

  • Politika

    Kdo je nasilen?

    Kdor bere površne medijske zapise ali posluša neuke politike z jasno politično agendo, bo hitro sprejel tezo, da je današnji islam največja grožnja svetovnemu miru in civilizaciji človekovih pravic, kakršno naj bi poznali na Zahodu. Kot vedno pa površne zaključke sklepajo tisti, ki so nevedni, in tisti, ki namenoma zavajajo. Ni res, da je islam kot religiozno gibanje sam po sebi nasilen idejni sistem, ki želi dominirati svetu; ima svoje težave, povezane z odnosom do modernosti, skuša se reformirati, a izhodiščna ideja Korana ni nasilje. Prav tako ni res, da so teroristični napadi, četudi storjeni z besedami preroka na ustih, doktrinarno pogojeni, zapovedani z domnevnim božjim ukazom. Več

  • Družba

    Besnilo

    Glas ljudstva je spregovoril. Potem ko so mediji poročali o tragični zgodbi deklice, ki naj bi jo pretepala in zanemarjala mati in njen partner, zaradi česar je kasneje v bolnišnici umrla, so ljudje ponoreli. Zmešalo se jim je, v navidezni anonimnosti lastne tipkovnice so na Facebooku in drugod pisali sestavke o tem, kaj bi morali storiti z osumljencema. Več

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2016

    Mladina 25

    Politika

    Čas vojne in čas miru

    Tistega četrtka, 27. junija 1991, se je izredna seja tedanjega predsedstva Slovenije začela že ob sedmih zjutraj. Na ulicah so bili tanki, prodirali so proti mejnim prehodom, proti letališču Brnik, primorske mejne prehode je vojska že zasedla, teritorialna obramba in milica pa barikad še nista branili. Armadni tanki so brez resnih težav hrumeli po državi. Več

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2017

    Mladina 2

    Politika  Za naročnike

    Sveta družina Grims

    Zgodba je stara nekaj let, zato nekaj besed o njeni genezi. Mladina je na svoji satirični strani (!) Mladinamit kritizirala manipulativno politiko poslanca SDS Branka Grimsa in njegove politične poteze v skladu z žanrskimi zahtevami satire primerjala s propagandnim ministrom nacistične Nemčije, Josephom Goebbelsom. Zafrkljivo je objavila sliko obeh družin, da bi ponazorila, kakšne so metode propagande za doseganje političnega cilja. Kajti Branko Grims ni bil nikoli navaden, anonimen član poslanske skupine SDS, je eden od njenih najbolj prepoznavnih govornikov, zanj so bili izbrisani izmišljotina, strašil je z visokimi odškodninami, kar se je izkazalo za laž, podpiral je ponarejanje dokumentov, ki se ga je šla njegova stranka, v času Pahorjeve vlade je namigoval, da ministrica uživa kokain, v zadnjem letu manipulira s številom migrantov in straši s teroristični napadi. Več

  • Družba

    Svoboda razumu, ne pa mnenjem

    Pomudimo se za hipec pri Angelci Likovič, komentatorki resničnostnih šovov, v času Bajukove vlade epizodni državni sekretarki na ministrstvu šolstvo. Angelca Likovič ni strokovnjakinja za porodništvo, o perinatologiji ne ve veliko, tudi o neonatologiji ne, ni izučena babica, niti pediatrinja ali ginekologinja. Angelca Likovič je upokojena učiteljica, nekoč je bila ravnateljica, morda nekaj ve o šolskem sistemu, o rojevanju otrok nič. Je pa mati, tako kot 650.000 drugih žensk v Sloveniji. Več

  • Jure Trampuš

    23. 12. 2016

    Mladina 51

    Politika

    Pregled leta: O pravici do izbire

    Daljnega leta 1951 se je v socialistični Sloveniji zakonodaja spremenila tako, da ženske, ki so opravile splav, niso bile več kaznovane. Leto kasneje je bil splav pod določenimi pogoji tudi uradno legaliziran. Nato so se stvari začele spreminjati, nastajali so kontracepcijske posvetovalnice, dispanzerji za ženske, različni odbori in leta 1969 je izšla posebna resolucija o načrtovanju družin, ki je temeljila na svobodnem odločanju o rojstvu otrok. V zvezno ustavo je bila pravica zapisana leta 1974. Od nastanka te ustavne določbe je minilo natančno 42 let. Od vpisa enake pravice v slovensko ustavo pa več kot 25. Več