S&P napoveduje možnost novega znižanja bonitete Slovenije

Bonitetna agencija Standard&Poor's (S&P) je napovedala možnost novega znižanja bonitetna ocene Slovenije. Oceno kreditnega dolga za zdaj sicer ohranja pri A, a bi se ta lahko znižala za eno ali več stopenj, če se bo sposobnost države za izvedbo ključnih reform zmanjšala oz. če bo politična negotovost spodjedla dinamiko njihovega izvajanja.

Zadnje dogajanje v zvezi z zahtevo za referendum o ustanovitvi državnega holdinga po navedbah S&P pod vprašaj postavlja zmožnost slovenske vlade, da uresniči napovedane strukturne reforme. Zaradi tega agencija izpostavlja možnost znižanja bonitetne ocene Slovenije, odločitev o tem pa bo sprejela, ko bo dokončno znana usoda referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu.

S&P bi lahko oceno kreditnega dolga Slovenije s sedanje A znižala za eno stopnjo (torej na A-) ali pa celo za tri stopnje (torej na BBB).

Na skorajšnje novo znižanje bonitetne ocene Slovenije je že v ponedeljek na seji odbora DZ za finance, na kateri so obravnavali predlog proračuna za leti 2013 in 2014, opozoril državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič. Kot je dejal, bo padec ocen sledil, če ustavno sodišče ne bo presodilo, da je referendum o državnem holdingu neustaven.

Skupina opozicijskih poslancev je konec oktobra vložila zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter o Slovenskem državnem holdingu. Predsednik DZ Gregor Virant je nekaj dni kasneje sicer ugotovil, da zahteva za razpis referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ni bila vložena v skladu z zakonom in poslovnikom DZ.

Na predlog koalicije je odbor DZ za finance v ponedeljek sklenil, da se vloži zahteva za ustavno presojo pobude opozicijskih poslancev za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. O tem bo danes odločal DZ.

Četudi bo ustavno sodišče ugotovilo, da je referendumsko pobuda ustavna, in bo do referenduma prišlo, pa ostaja njegov izid negotov, opozarja S&P. Če bi referendum uspel, bi se oblikovanje pravne osebe, ki bo na enem mestu upravljala z državnim premoženje, zavleklo vsaj za leto dni, čeprav v bonitetni agenciji verjamejo, da bi lahko Slovenija z državnim premoženjem upravljala tudi v okviru obstoječe ureditve.

V S&P poudarjajo, da možnost referendumskega blokiranja zakona o državnem holdingu pomembno krepi negotovost glede vladnih zmožnosti za oblikovanje in izvedbo strukturnih reform (proračunska konsolidacija, pokojninska in zdravstvena reforma, reforma trga dela in racionalizacija državne uprave), ki so za slovensko makroekonomsko stabilnost občutno bolj pomembne kot zakon o državnem holdingu.

"Čeprav obstaja več možnih načinov za zagotavljanje solventnosti finančnih institucij v državni lasti, smo prepričani, da bi zamude pri reševanju te zadeve močno načele zaupanje vlagateljev in bi lahko povečale stroške financiranja države," so pojasnili v S&P.

S&P je oceno kreditnega dolga Sloveniji nazadnje znižala v začetku avgusta, in sicer za eno stopnjo, z A+ na A, obete za naprej pa ohranila negativne. Med razlogi za znižanje je agencija navedel naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami. To je po takratni oceni agencije predstavljalo tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi.

V začetku avgusta sta bonitetno oceno Sloveniji znižali tudi agencija Moody's in Fitch. Moody's jo je državi zaradi poslabšanja razmer v bančnem sistemu takrat znižal za tri stopnje (z A2 na Baa2), Fitch pa za eno stopnjo (z A+ na A oz. A na A-). Znižanjem so sledile nižje ocene kreditne sposobnosti nekaterih podjetij in bank v državni lastni. (STA, mh)