8. 11. 2012 | Politika
Kolikšna bo končna razlika med Türkom in Pahorjem?
© Ninamedia: 26, 27, 29, 30. oktober ter 2., 3. 4., 5., 6. in 7. novembra, n= 1100 (posamična volilna napoved n=300; dnevno se opravi po 100 anket)
Štiri dni pred volitvami je rezultat že skoraj znan. Türkov padec se počasi umirja in, če v naslednjih dneh ne bo večjih presenečenj, njegov končni rezultat ne bo nižji kot 40 % in višji kot 45 %.
Podobno je s Pahorjem. Kljub navdušenju, ki ga kaže on in njegovi podporniki po vsakem televizijskem soočenju in preštevanju tvitov, se še vedno ni dvignil nad 35% odstotkov. In še vedno resneje ne ogroža zmagovalca prvega kroga.
Kaj se lahko zgodi v naslednjih dneh? Na končni volilni rezultat prvega kroga volitev za predsednika države bo imelo vpliv več dejavnikov, uspešno in neuspešno reševanje referendumskega problema, iskanje krivde za »izginule« podpise, novi napadi na Danila Türka, reaktivacija Zorana Jankovića in njegovih volivcev, morebitna konkretna politična aktivacija katoliške cerkve, dokončna odločitev podpornikov SD, ali je zanje boljši Danilo Türk ali Borut Pahor …
© Ninamedia: 26, 27, 29, 30. oktober ter 2., 3. 4., 5., 6. in 7. novembra, n= 1000 (posamična volilna napoved n=300; dnevno se opravi po 100 anket)
Temeljni vprašanji sta torej, kolikšna bo nedeljska razlika med prvim in drugim in kaj bo ta razlika pomenila za drugi krog volitev. Če bo razlika nad desetimi odstotnimi točkami, bo Türk po vsej verjetnosti zmagal tudi v drugem krogu volitev, če bo razlika manjša, se bo moral do 2. decembra še zelo potruditi, če bo želel premagati samozavestnega Boruta Pahorja.
Vseskozi je sicer zanimiva vztrajna rast Milana Zvera, a te je še vedno prepočasna in premalo očitna, da bi mu danes raziskave napovedale realne možnosti za uvrstitev v drugi krog.
Mladina bo objavila še dve meritvi. Eno v petek zjutraj in drugo v petek pozno zvečer.
Kaj je tracking poll?
V čem je skrivnost tracking polla? V nasprotju z drugimi anketami se tracinkg poll izvaja kontinuirano, vsak dan na novem vzorcu. Prve in druge meritve sploh ne objavimo, temveč počakamo, da imamo skupaj tri meritve. Iz treh meritev naredimo presek zaporednih dni in to je prvi rezultat meritve. Nato vsak dan odvzamemo rezultat prvega dne in dodamo rezultat nove meritve. S tem pa dobimo tudi gibanje glasov in časovno vrsto, ki sproti zaznava premike znotraj volilnega telesa. Vidimo, ali se povečuje število neopredeljenih, vidimo, ali je kakšen kandidat začel napredovati ali nazadovati. In nenazadnje: vidimo tudi, kakšne so koncentracije glasov glede na izkazano udeležbo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.