Francija že v središču krize?

George Soros opozarja voditelje EU na škodljive posledice krize, nemški gospodarski 'modreci' pa Francijo vse vidijo kot državo, ki je največji problem pri iskanju rešitev

George Soros je znova opozoril evropske voditelje na nevarnosti krize, ki po njegovem mnenju škoduje silam, ki so prispevale k nastanku EU. »Kriza škoduje evropski koheziji in idealom Evropske Unije,« je dejal Soros na seminarju ob dnevu Marttija Ahtisaarija v Helsinkih. »Privlačna ideja enakopravnih držav, ki so posvečene istim ciljem je ogrožena, ker obstaja delitev med državami. Vse vodijo investitorji in posojilodajalci,« je opozoril George Soros. Prav zato je Grčija znova pod pritiskom, da stori še več za zmanjšanje proračunskega deficita ter da liberalizira gospodarstvo.

Prejšnji mesec je sicer nemška kanclerka Angela Merkel odpotovala v Grčijo, da bi s tem signalizirala svojo podporo Grčiji pri doseganju gospodarskih ciljev, toda država se še zmeraj bori z množičnimi protesti, ki so paralizirali državo. Po oceni Sorosa je kriza v državi povzročila humanitarno krizo, ki jo je potrebno priznati. Sam je dejal, da je pripravljen »prispevati resne vsote denarja, čeprav zneski, ki so potrebni, verjetno niso v mejah mojih zmožnosti«. Pri tem pa evropski finančni ministri še niso in 12. novembra tudi najverjetneje ne bodo odločili o sprostitvi 31 milijarde evrov sredstev pomoči za Grčijo, ki so zamrznjena že od meseca junija. Odločitev o tem naj bi morda sprejeli do konca meseca. Soros je v zvezi s tem opozoril, da je teža grške krize povzročila tudi etnične in rasne napetosti. »Begunci, ki jih napadajo neofašistične organizacije, morajo biti zaščiteni,« je dejal George Soros. »Toda če bi pomagali njim, ne da bi pomagali odpraviti krizo za vse stalo prebivalstvo, potem bi to samo še poglobilo sovraštvo,« je dejal George Soros.

Ob tem pa je finančne trge presenetila tudi vest o tem, da nemško vlado očitno vse bolj skrbi tudi stanje francoskega gospodarstva, saj so v Berlinu »zazvonili zvonovi« zaradi pomanjkanja reform na področju delovne sile v Franciji. Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble je namreč zaprosil ekonomske svetovalce, da naj proučijo predloge reform v Franciji, predvsem zaradi posledic, ki bi jih kriza v Franciji lahko imela za nemško gospodarstvo. Dva uradnika, ki sta želela ostati neimenovana, sta namreč za Reuters potrdila, da je nemški finančni minister dejansko prosil člane sveta za ekonomske odnose, ki jih v Nemčiji popularno imenujejo 'modreci', da pripravijo okvirno poročilo o tem, kaj bi morala storiti Francija. Ta poteza kaže na naraščajočo zaskrbljenost v Berlinu zaradi stanja v francoskem gospodarstvu, saj postaja vse bolj očitno, da Francija ne bo uspela doseči svojih in tudi ne evropskih zastavljenih ciljev glede zmanjšanja deficita do naslednjega leta. »Narašča zaskrbljenost zaradi pomanjkanja akcije na področju reforme delovne zakonodaje,« je ocenil Lars Feld, ekonomist, ki je član nemškega sveta za ekonomske odnose.

Pri tem naloga omenjenega sveta praviloma ni ocenjevanje stanja v drugih državah, pač pa v Nemčiji. Svet 'modrecev' enkrat letno izda poročilo o stanju nemškega gospodarstva, ki ga je kanclerka Angela Merkel s strani sveta tokrat prejela prav v sredo. Vendar lahko svet pripravi tudi posebna poročila, če je to potrebno. Vendar pa od tedaj, ko je bil ustanovljen že pred 49 leti, omenjeni svet ni nikoli pripravil nobenega poročila o kakšni drugi državi razen o Nemčiji sami. Po nekaterih podatkih tudi v primeru, če se bo to zgodilo sedaj prvič, nemški svet te analize ne bo izvedel samostojno, pač pa ob pomoči nekega od francoskih inštitutov.

Vendar prav tako ni težko razumeti, zakaj se to, prvo poročilo takšne vrste, zahteva prav sedaj. Francija je namreč največji kupec nemških izdelkov. In to že dolga leta. Leta 2011 je na primer Nemčija Franciji prodala blaga in storitev za 101 milijardo evrov, kar je okoli 10 odstotkov vsega njenega izvoza. Francoski predsednik Hollande, ki je na položaju okoli pol leta, je pod velikim pritiskom in se sooča z zahtevami po reformi gospodarstva, ki izgublja konkurenčnost v primerjavi z nemškim, pa tudi z gospodarstvi nekaterih držav južne Evrope, ki so sprejele reformne ukrepe. Ta teden je sicer francoska vlada po zahtevah industrialca Louisa Galloisa, ki je zahteval zmanjšanje prispevkov na plače, obljubila podjetjem za 20 milijonov evrov kreditov za plačilo njihovih prispevkov iz dela.

Gospodarstveniki ocenjujejo, da so reforme v Franciji sicer zastavljene v pravi smeri, vendar dvomijo, da bodo zadostovale. Francoski stroški zadolževanja so sedaj sicer še vedno nižji od stroškov Italije ali Grčije, Portugalske in Irske, vendar po oceni strokovnjakov ti stroški še vedno ne odlikujejo krhkosti gospodarstva. Po podatkih francoske centralne banke se bo francoski bruto družbeni proizvod v zadnji četrtini leta 2012 zmanjšal za 0,1 odstotek, s čemer bo Francija že z drugim četrtletjem zmanjševanja bruto družbenega produkta pod ničelno rast tudi 'tehnično' zdrsnila v recesijo. Zagotovo pa bo negativno tudi naslednje četrtletje. Francija in Nemčija sicer tesno sodelujeta pri iskanju rešitev iz krize, 'modri možje' pa naj bi predlagali tudi sestanke o oblikovanju denarne unije. Kljub temu pa je očitno, da se Francija počasi, a zagotovo premika v središče krize. To je mogoče ugotoviti tudi iz vsebine zadnjega poročila, ki so ga pripravili nemški gospodarski modreci.

»Največji problem v tem trenutku niso več Grčija, Španija ali Italija, pač pa je Francija, ker ni storila ničesar, da bi resnično ponovno vzpostavila svojo konkurenčnost in se celo giblje v nasprotni smeri. Francija potrebuje reforme na področju trga dela, vendar je med državami območja evra tista, ki zmeraj vse naredi zadnja. In kako je potem od tega mogoče pričakovati rezultate? Zadeve se ne bodo uredile, če ne bo več naporov,« ocenjuje Lars Feld, član nemškega sveta za ekonomske odnose.