7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
O možnosti in nevarnostih
Kaj lahko prinese protestniško vrenje po Sloveniji in zakaj je za oblikovanje alternative malo časa
Demonstracije 17. novembra (na fotografiji), na katerih so udeleženci demonstrirali proti varčevalnim ukrepom vlade in rušenju socialne države, so bile osnova za nastanek Koalicije solidarnih, za zdaj še neformalne skupnosti sindikatov in drugih civilnih združenj, ki naj bi z različnimi akcijami, manifestacijami in drugim političnim delovanjem oblast opozarjale na to, kaj pomeni družbena pravičnost.
© Miha Fras
Protesti v Sloveniji so izbruhnili nepričakovano. Vzroki zanje so tleli dlje časa, a redki so pričakovali, da se bodo pojavili v takšni obliki. Še najmanj je to pričakovala etablirana politika. Njena odtujenost se je doslej v Sloveniji manifestirala z eksperimentalnim glasovanjem na volitvah, z zmagami na hitro sestavljenih lokalnih list, z začasnim uspehom stranke, ki naj bi vpeljala novo politiko, s samozadostnimi župani, s strankami, ki so nastale neposredno pred volitvami. Politične institucije so med volivci izgubile zaupanje, razočaranje vsega nad vsem pa se je prelilo na ulice. Vendar protesti vsaj za zdaj na ravni političnih strank niso prinesli ničesar novega. Politične elite na transparente niso znale odgovoriti, ker pač ne morejo. Za Janšo so protesti del tranzicijskega boja, poskušal jih bo uporabiti za monopolizacijo politične moči, za Lukšiča pa pomenijo možnost poenotenja politične levice pod njegovim poveljstvom. Oba odziva sta del problema. Razkrivate dvoje: politiki živijo v vzporedni realnosti in politiki podcenjujejo ljudi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.