Nezadovoljstvo EU z načrti slovenske vlade za sanacijo bank

Bruselj o slovenskih načrtih za banke: Medijskih poročil ne komentiramo, naša ocena spomladi

V Bruslju ne želijo komentirati medijskih poročil, da Evropska komisija, ECB in IMF niso zadovoljni z načrti slovenske vlade za sanacijo bank, češ da "ne komentirajo dokumentov, ki pricurljajo v javnost". Poudarili so le, da podpirajo prizadevanja slovenske vlade za zagotovitev finančne stabilnosti, in spomnili, da jih bodo ocenili spomladi. "Ne bom komentiral samih poročil, ki jih navajate, ker očitno temeljijo na nekem dokumentu, ki je pricurljal v javnost. Dokumentov, ki pricurljajo v javnost, pa ne komentiramo," je odgovoril tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor, na vprašanje, ali lahko potrdi poročanje Dnevnika, da so komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) 'raztrgali' načrte slovenske vlade za sanacijo bančnega sektorja.

"Lahko povem le, da je Evropska komisija v tesnem stiku s slovenskimi oblastmi in da podpira prizadevanja oblasti za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji," je še poudaril O'Connor. Ti stiki po njegovih besedah potekajo predvsem v sklopu procesa preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij, v okviru katerega trenutno poteka poglobljena analiza stanja v Sloveniji. Ta analiza, ki bo v primeru Slovenije osredotočena na bančni sektor, bo objavljena spomladi, predvidoma marca.

Proces preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij sicer sodi v sklop novega svežnja proračunskih in ekonomskih pravil, imenovanega šesterček. Ta sveženj, sprejet v okviru evropskih prizadevanj za premostitev krize, je začel veljati decembra 2011. Evropska komisija je v okviru tega procesa novembra lani objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da ima Slovenija in še 13 članic težave z gospodarskimi neravnovesji, ki jih je treba podrobneje preiskati.

Prvo poročilo te vrste, objavljeno februarja lani, je pokazalo, da ima težave z neravnovesji 12 članic, tudi Slovenija. Po poglobljeni analizi je nato Bruselj maja lani Slovenijo opozoril, da se sooča z resnimi neravnovesji. Kot najbolj problematične točke je izpostavil razdolževanje podjetniškega sektorja, stabilnost bank in konkurenčnost. Vendar ta neravnovesja po oceni Bruslja tedaj niso bila presežna, zato ni ukrepal naprej. Če bi bila prekomerna, bi ji priporočil, kako naj jih odpravi. Če tega ne bi storila, pa bi jo v skrajnem primeru čakala kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

Političnih in gospodarskih razmer v Sloveniji v Bruslju danes niso želeli podrobneje komentirati, spomnili so le na nedavno izjavo komisarja Rehna. Komisar je 11. januarja v Bruslju izrazil upanje, da "trenutni politični pretresi" v Sloveniji ne bodo dolgotrajni ter da bo država zagotovila politično stabilnost in ekonomsko vzdržnost. Dejal je tudi, da letos ne pričakuje slovenske prošnje za pomoč, saj država ukrepa za premostitev problemov. V Bruslju sicer Slovenijo vseskozi opozarjajo, da je nujno izvajanje, ne le sprejemanje ukrepov. (STA, mm)