Islandcev kriza ni izučila

Islandci spet špekulirajo in napihujejo nepremičninski balon

Po bankrotu leta 2008 so podjetja na Islandiji zapirala delovna mesta in stopnja brezposelnosti se je z 2,4 odstotka v letu 2007 do decembra leta 2010 povzpela na 7,8 odstotka. Čeprav je gospodarstvo po letu 2010 začelo počasi okrevati, se stopnja brezposelnosti še ni približala tisti iz leta 2007. Tudi številne pisarne v novih železno steklenih zgradbah, ki so bile dograjene v času nepremičninskega razcveta pred krizo, so še vedno prazne. Kljub temu bagerji spet delajo na gradbiščih, kjer so predvidene nove poslovne in stanovanjske zgradbe. »Vse je spet tako, kot da sploh ne bi imeli krize,« je za spletno izdajo nemškega Handelsblatta povedal Vlad Vaiman, profesor ekonomije na univerzi Reykjavik.

Islandci, predvsem pa tujci, znova investirajo v nakup lastnih stanovanj, ki so se spet zelo podražila. Od prvega četrtletja 2010 do zdaj so njihove cene narasle za 40 odstotkov in so spet dosegle raven pred krizo. Cene stanovanj so tako poskočile kljub temu, da so gospodinjstva na Islandiji visoko zadolžena in o življenjskem standardu, kakršnega so imeli pred krizo, lahko še vedno le sanjajo. Profesor Vaiman razlaga, da je z znižanjem tečaja krone vse postalo enkrat dražje, plače se toliko seveda niso povečale. »Mentaliteta se ni spremenila. Še vedno vsak misli, da potrebuje svojo nepremičnino,« pojasnjuje.

Islandcem zato grozijo enake napake, ki so jih že delali pred krizo, saj spet kupujejo stanovanja s krediti tako rekoč brez lastnih prihrankov. Mnogi si z delom kredita za hišo hkrati kupijo še nov avtomobil. Kredit spet dobi vsak, ki ima stalno službo. Tudi islandski investitorji spet pridno pomagajo napihovati nov balon. Na podlagi prepovedi dviga sredstev z računov, s čimer je islandska vlada leta 2008 skušala preprečiti propad bank, imajo varčevalci iz Velike Britanije, Nizozemske, Rusije in drugih držav tam na računih še vedno 6,5 milijarde evrov, ki jih ne morejo odnesti iz države. Mnogi s tem denarjem zdaj kupujejo nepremičnine na Islandiji.

Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je Islandijo s kreditom rešil pred bankrotom, hvali ukrepe, ki so jih v državi izvedli po letu 2008. Islandija je njegov kredit predčasno odplačala, njeno gospodarstvo spet raste. A številni državljani tega okrevanja ne čutijo. Inflacija je bila leta 2012 5,4 odstotka, letos bo predvidoma dosegla 3,9 odstotka. Zaradi znižanja tečaja evra so se hipotekarni krediti zelo povečali, zato večina Islandcev od leta 2008 ni zmogla odplačati še niti centa svojega hipotekarnega kredita, pravi Vlad Vaiman.

Islandija se od julija 2010 pogaja o vstopu v EU. Danes je večina državljanov proti vstopu v EU, ker jih skrbi kriza v območju evra, pojasnjuje profesor Vaiman. Islandci po njegovih besedah iz krize vlečejo napačne lekcije, saj jih veliko spet špekulira z visokimi cenami nepremičnin. Pozitivno v teh razmerah je, da banke danes niso več tako velike, da bi lahko celo gospodarstvo in državo vnovič spravile v bankrot.