Dobro plačana ura

Ko na Supervizorju, spletni aplikaciji za spremljanje izdatkov javnih institucij, pogledamo izplačila RTV Slovenija samostojnim podjetnikom, naletimo na filmskega in gledališkega režiserja Slavka Hrena. Leta 2013 je prejel okrog 90 tisoč evrov. Marca je bil njegov mesečni honorar 13 tisoč evrov, aprila tisočaka nižji.

Zaposleni novinarji javnega zavoda so sicer razvrščeni od 31. do 52. plačnega razreda. V najvišjem so odgovorni uredniki, ki brez dodatka za delovno dobo na mesec prejmejo okrog 3150 evrov bruto. »Nobeden od najbolje plačanih novinarjev in urednikov torej ne more zaslužiti 90 tisoč evrov na leto,« pravi predsednik koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Zoran Medved. Niti režiserji ne, ki so razporejeni od 41. plačnega razreda navzgor.

Na RTV pravijo, da je Hren plačan po veljavnem ceniku RTV Slovenija in da je lani veliko delal. Med drugim je pripravil več portretov ustvarjalcev serije Dekameron, pri čemer je 580 evrov prejel za scenarij vsakega portreta, še 620 evrov pa za režijo, predelal je devet oddaj Legende malega ekrana, 44-krat režiral oddajo Dobra ura in prispevke te oddaje, Prešernovo proslavo, štiri oddaje ob 55-letnici televizije in 85-letnici radia …

Režiser, ki je že 30 let, vse od diplome na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, honorarni sodelavec RTV Slovenija, ne vidi nič spornega v tem, da samo s pripravo enega portreta dobi 1200 evrov bruto. »Sem scenarist, urednik, reži-

ser, mnogokrat tudi novinar. Niti enega ni v hiši, ki bi delal tako kot jaz. Kolegi mi celo očitajo, da jim znižujem tarife. Sploh poceni in veliko delam v primerjavi z zaposlenimi.« Sprašuje se, zakaj se ne ukvarjamo s tistimi, ki dobivajo plačo in ne delajo. »Če bi bil tu v službi, bi delovno normo opravil samo z režijo dveh oddaj Dobra ura na teden, morda bi jo še presegel. Niti enega dokumentarca niti enega scenarija, nič od tega mi ne bi bilo več treba narediti za plačo.« In doda, da tudi sam vse bolj razmišlja o zaposlitvi na radioteleviziji.