Male težave v velikem gospodarstvu?

Svetovno gospodarstvo se trese zaradi kitajskega padca izvoza

Kitajski izvoz se je februarja letos zmanjšal za 18,1 odstotka v primerjavi z letom prej, kar je sprožilo vprašanja o zdravju drugega največjega gospodarstva na svetu. Letošnji februarski kitajski uvoz je bil za 10,1 odstotka manjši kot pred letom dni. Analitiki po poročanju CNBC  pravijo, da razmer ne gre ocenjevati na podlagi podatkov za januar in februar, kajti nanje je lahko vplivalo praznovanje lunarnega novega leta, ki se je začelo 31. januarja in se nadaljevalo v prve dni februarja. Številne tovarne in uradi so bili v tem času zaprti.

Če združimo januar in februar, je izvoz glede na enako obdobje lani padel za 1,6 odstotka, v celotnem letu 2013 pa se je povečal za 7,9 odstotka. Uvoz se je v prvih dve mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 10 odstotkov, v vsem letu 2013 pa za 7,3 odstotka. Li Heng, ekonomist na Minsheng Securities v Pekingu, pravi, da so bili podatki o padcu izvoza letos februarja presenečenje, tudi podatki za januar in februar skupaj so slabši od pričakovanj trga. Kažejo, da se gospodarstvo sooča z močnimi pritiski navzdol in da je treba nekoliko zrahljati makroekonomske politike. Vlada utegne povečati fiskalno trošenje za nekatere investicijske projekte, če se bo zmanjševanje rasti še nadaljevalo, ker ima centralna banka omejene možnosti za rahljanje svoje politike.

Nemški Die Welt opozarja, da so se na objavo podatkov o februarskem padcu izvoza in uvoza takoj odzvali delniški trgi. Borzni indeks v Šanghaju in Šenzenu je padel za 3,3 odstotka na najnižjo raven po letu 2009. Poleg tega se je v prejšnjem tednu prvič zgodilo, da kitajsko podjetje ni zmoglo poplačati svoje obveznice. Temu lahko sledijo stečaji še več podjetij. Znesek dolga kitajskih podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi, se je od leta 2007 potrojil na 235 milijard evrov, dolg 256 podjetij je zdaj dva krat večji od njihovega lastnega kapitala.

Kitajska vlada letos na področju trgovine zaradi okrevanja v razvitih državah pričakuje boljše leto. Minister za trgovino Gao Hucheng je izrazil prepričanje, da bo rast dosegla 7,5 odstotka. Lani je rast kitajskega izvoza in uvoza skupaj dosegla 7,6 odstotka, kar je nekoliko pod napovedanimi 8 odstotki. Kitajska blagovna menjava je lani dosegla 4016 milijard dolarjev, kar je prvič več od vrednosti blagovne menjave ZDA.

Ekonomisti so manj optimistični od kitajske vlade. Wei Yao, izvedenka za Kitajsko pri Société Générale ocenjuje, da bo letošnja rast dosegla samo še 6,9 odstotka in bo vsako naslednje leto manjša, kar pomeni, da bo leta 2018 dosegla samo še 5 odstotkov. Steen Jakobsen, glavni ekonomist banke Saxo, ocenjuje, da bo kitajska gospodarska rast že v prihodnjih dveh ali treh letih padla na 5 odstotkov. Michael Pettis, izvedenec za finance, ki živi in poučuje v Pekingu, za prihodnje desetletje napoveduje samo še 3- do 4-odstotno rast kitajskega gospodarstva. Vsi svoje napovedi utemeljujejo z velikimi neravnotežji, ki si jih je Kitajska nakopala v zadnjih letih.

Ogromno denarja je porabila za gradnjo infrastrukture in novih tovarn, zato ima zdaj presežne zmogljivosti oziroma nerentabilne projekte. Večino teh gradenj so Kitajci financirali na kredit. Čeprav je vlada napovedala spremembe sedanjega gospodarskega modela in reforme, da bi preprečila najhujše, lahko ima tudi ta »majhna kriza« velikanski vpliv na svetovno gospodarstvo. Že marec bo pokazal, ali je bil februarski padec blagovnem menjave res zgolj posledica praznovanja novega leta.