11. 4. 2014 | Mladina 15 | Politika
Bratje po rodu, tujci po misli
Opravičevanje kolaboracije in izdajstva, zaradi katerega so bili mučeni, izgnani ali pobiti deset tisoči Slovencev, je prešlo v fazo aktivnega zagovarjanja bratenja s fašizmom in nacizmom.
Posvetilo na spomeniku padlim domobrancem v Grahovem
© Uroš Abram
Kultna akcija Slovenija, moja dežela se je v zgodnjih osemdesetih letih začela s provokativnim turističnim plakatom Studia marketing, ki je bil nato zaradi protestov po tihem umaknjen. Predlogo so namreč v polemikah pripisovali kapitulantskemu pozivu bana Natlačena ob okupaciji in nato razkosanju Slovenije aprila 1941, čeprav sta bili vojna dikcija in grafika – ne pa tudi vsebina, v resnici povzeti po proglasu IO OF iz septembra 1943. Takole je pisalo na plakatih in oglasih: »Slovenci! Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim je všeč dežela in ljudje.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Drago Horvat, Ljubljana
Bratje po rodu, tujci po misli
Sem sicer že na smrtni postelji in samo Slovenec... Pa to je katastrofa: postavljati spomenik velezločinu! Smo edini v Evropi, kjer se to lahko zgodi. In za vsem tem zopet stoji Cerkev kot institucija. In kakšno samo zanikanje resnic, ki jih vsak pošten Slovenec dobro pozna... Več
Marjan Weisseisen, Golnik
Bratje po rodu, tujci po misli
Radi jih imamo, obletnice, radi se jih spominjamo. Celo z zvenečimi imeni jih obeležujemo: abraham, biserna maša, srebrna ali celo zlata poroka. Povezujemo jih s pomembnimi datumi. Večkrat z veselimi, lepimi spomini, včasih so le-ti lahko zelo žalostni. Kot na primer v Grahovem: partizani bi lahko slavili zmago nad okupatorjevimi sodelavci (pa je niso!), predvsem domačini pa so objokovali padle može, sinove,... Več