Odmik od klišejev

Včasih do uspešnega sodelovanja pride po naključju. Ker se ukvarjaš z istim športom. Ker skupaj sediš na letalu. Ali pa tako kot direktor podjetja Tajfun Iztok Špan in arhitekt Marjan Poboljšaj iz biroja Superform, ki sta se spoznala, ker njuna otroka obiskujeta isti ljubljanski vrtec. Sodelovanje med podjetnikom in arhitekturnim birojem se je začelo s prenovo individualne hiše, nadaljevalo pa z gradnjo dobrih dva tisoč kvadratnih metrov velikega montažno-skladiščnega objekta tovarne Tajfun v naselju Planina pri Sevnici v osrčju Kozjanskega. Ta ne-

običajni industrijski objekt je projektantom iz biroja Superform lani prinesel zlati svinčnik, prestižno nagrado, s katero zbornica za arhitekturo in prostor nagrajuje najbolj domiselne arhitekturne izdelke v državi. A tu se ambicije naročnika Iztoka Špana ne končajo. Načrtuje še gradnjo novih proizvodnih in poslovno-kongresnih prostorov, ki jih prav tako projektira Superform. Ko bodo končani, bo celoten tovarniški kompleks na Kozjanskem obsegal neverjetnih 31 tisoč kvadratnih metrov!

V Sloveniji se redko zgodi, da se naročnik zaveda, kako pomemben je videz industrijskih objektov za podjetje. Iztok Špan je izjema. Jasno mu je, da je arhitektura sestavni del identitete podjetja. Da prinaša dodano vrednost, tisto nekaj več, kar podjetje loči od konkurence. »Gre za vprašanje, kaj podjetje sploh je. Je samo proizvod, ki ga prodaja, ali še kaj več?Arhitektura v prostoru ostane za vedno, vtisnjena je v kraj,« pravi Špan. »Pomembno je, da na kupce narediš tak vtis, da samo še kimajo in kupujejo. To ne velja samo za proizvode, ampak tudi za objekte, kjer posluješ.«

V povprečju je industrijska arhitektura revna, minimalistična. So pa izjeme. V arhitekturo veliko vlagajo Nemci, predvsem njihova avtomobilska industrija. Zanimive so tudi poslovne stavbe ameriških podjetij s področja informacijske tehnologije. Zadnja leta pa jim hitro sledijo tudi Kitajci. Pri projektiranju stavb v industrijski coni v Šanghaju so sodelovala nekatera svetovno znana arhitekturna imena. »Slovenci živimo v prepričanju, da je vse, kar je kitajsko, ceneno, čeprav to ne drži več. Naše industrijske cone so prava revščina proti industrijski coni v Šanghaju,« pravi Špan. Na Kitajsko je šel, ker tam išče nove poslovne priložnosti. Tajfun je namreč eno izmed najhitreje rastočih slovenskih podjetij.

Neobičajen industrijski objekt je projektantom lani prinesel zlati svinčnik, s katerim zbornica za arhitekturo in prostor nagrajuje najboljše arhitekturne izdelke.

V zadnjih letih je bila njegova povprečna rast 12 odstotkov na leto, v kriznem letu 2011 je bila rekordna – prodaja je poskočila za 40 odstotkov. Tajfun je eden vodilnih proizvajalcev gozdarske opreme (vitlov in rezalno-cepilnih strojev) na svetu. Izvozi 95 odstotkov svoje proizvodnje v več kot 40 držav po vsem svetu in celo v času recesije dosega dobiček. Ima lasten razvoj in vse izdelke prodaja pod svojo blagovno znamko. Z razvojem se v skupini Tajfun ukvarja približno deset odstotkov ljudi od skupaj 260 zaposlenih, veliko sodelujejo tudi s fakulteto za strojništvo, še zlasti z oddelkom za hidravliko. »Razvoj vitlov bo šel vse bolj v smeri hidravlike,« pravi Iztok Špan, ki je vodenje podjetja Tajfun prevzel od očeta Jožeta pred približno desetimi leti.

»Naša vlada govori, da bi morala slovenska podjetja posodobiti proizvodno tehnologijo. V podjetju Tajfun smo prvega robota v proizvodnjo uvedli že leta 1995! Leta 2003 smo imeli skoraj v celoti avtomatizirano varilno linijo. Od takrat kovine ne režemo s škarjami, ampak samo še z laserjem. Res pa je, da takšne stvari v proizvodnjo lahko uvedeš v dobrih časih, ne sredi krize. Podjetje mora vedno gledati naprej. Če se cena dela zvišuje, moraš v razvoju naprej,« pravi Špan.

Poslovanje podjetja se vse bolj internacionalizira. Leta 2008 so odprli podjetje v Rusiji, štiri leta pozneje podjetje v ZDA, načrtujejo pa še tovarno v Braziliji. Da gre za zdravo in zaupanja vredno podjetje, pove podatek, da so mu bonitetne agencije pred dvema letoma podelile nagrado rating leta. To nagrado lahko dobi samo podjetje z najvišjo bonitetno oceno, ki v roku plačuje svoje obveznosti, ki posluje uspešno in si ne privošči drznih potez, ki bi ga ogrozile. »Naš cilj je postati vodilni svetovni proizvajalec v niši gozdarskih strojev. Zdaj zasedamo približno 30 odstotkov evropskega trga gozdarskih vitlov in 30 odstotkov trga rezalno-cepilnih strojev. Za zdaj nas še prehitevajo Finci, Švedi, zelo dobri so tudi Kanadčani .... « Iztok Špan se zaveda, da za večjo prepoznavnost podjetja v ostri mednarodni konkurenci ne zadoščajo samo »super« izdelki, ampak da je nujna tudi izpiljena celostna podoba. Pomemben del te podobe je arhitektura proizvodnih in poslovnih prostorov podjetja.

Od tod odločitev, da projektiranje novih objektov zaupajo biroju Superform. Arhitekta Marjan Poboljšaj in Anton Žižek, ki vodita Superform, sodelujeta že več kot desetletje, kljub krizi v slovenskem gradbeništvu pa imata še vedno veliko dela, verjetno zato, ker se s svojim ustvarjalnim procesom odmikata od klišejev. Njuna arhitektura je drugačna, sveža in za domačo arhitekturno sceno pomeni kakovostno popestritev.

Vsakega naročnika skušata že na začetku vpeljati v proces projektiranja. »Noben naš projekt ni samo naš pogled na naročnikove želje in pričakovanja, temveč je križanec več dejavnikov: konteksta prostora, naročnikovih žeja, možnosti, ki nam jih ponuja zakonodaja, in seveda naše vizije. V okolje radi prinesemo dodano vrednost in naročnika radi presenetimo,« pravi Poboljšaj. Ključno se jima ne zdi to, da je objekt všečen. »Ne zasledujemo estetike. Ključna je zgodba, vsebina. Tako kot otrok. Tudi če ni lep, ga boš imel enako rad. Sprejmeš ga takšnega, kot je, zaradi vsebine.« Poboljšaj in Žižek se ne prilagajata modnim smernicam v arhitekturi. Raje ostajata zunajserijska, unikatna. »Če bi delali po modnih smernicah, bi lažje prodali naše projekte. Ampak trendi so minljivi in nas zato ne zanimajo. Pomembnejše se nam zdi, da se z objektom prilagodimo kontekstu okolja, v katero bo objekt umeščen.« To je bil tudi glavni izziv pri projektiranju za podjetje Tajfun.

Namreč, kako dobrih dva tisoč kvadratnih metrov velik objekt, namenjen montaži in skladiščenju, umestiti v občutljivo podeželsko okolje Kozjanskega, da iz njega ne bo pretirano štrlel, da ne bo moteč za majhno naselje s komaj petsto prebivalci? Skupaj z naročnikom so se odločili, da čim bolj izkoristijo naravne danosti. Objekta tako niso vkopali (delno je vkopan samo betonski garažni del) in terena tudi niso umetno dvigovali, pač pa so objekt oblikovali tako, da se prilagaja razgibanosti strmega terena in značilnostim okoliške gradnje, se pravi bližnjim individualnim hišam. Stavba deluje kot polževa lupina, ki se spiralno ovija okrog vogala in se odpira proti dvorišču. Odprtina je postala vhod in hkrati nadstrešek za tovorna vozila. Objekt ima obliko kristala in je tesno vpet v zeleni obroč dreves, hkrati pa je povezan z obstoječo tovarno. Za strešno kritino so uporabili hidroizolacijsko folijo, kar je nenavadno, saj je ta gradbeni material praviloma skrit.

Objekt je poseben tudi zato, ker nima žlebov in snegolovov, se pravi, da deževnica in sneg padata s strehe neposredno na tla, kjer se zbirata. Razlogov za to je več. Okolica je močno zaraščena z drevesi, zaradi česar bi se žlebovi hitro zamašili z iglicami. Ker je streha ogromna, je na več mestih lomljena, to pa pomeni, da bi morali nanjo namestiti ogromno žlebov. »Izračunali smo, da bi žlebovi pomenili kar petino celotne investicije,« pravi Poboljšaj. Odločili so se za preprosto, a učinkovito rešitev, s katero so naročniku prihranili precej denarja, hkrati pa je objekt prav zato, ker nima žlebov, videti kompaktnejši. »V mestu si tega seveda ne bi mogli privoščiti, saj bi sneg lahko padel na glavo sprehajalcev, na Planini pa te bojazni ni, objekt je sredi narave.« Gradnja neobičajnega industrijskega objekta ni bila dosti dražja od klasične. »Cena investicije ni odvisna od ambicioznosti arhitekture. Ideja sama ne stane veliko. Če imaš dober koncept, lahko gradiš s klasičnimi materiali, pa bo imel izdelek še vedno dodano vrednost,« pojasnjuje Poboljšaj.

Podjetji Tajfun in Superform sta dokaz, da gospodarska kriza vsega le ni uničila, da so še zgodbe o uspehu, podjetja, ki kljub krizi dobro poslujejo in celo rastejo. »Seveda je kriza prizadela tudi nas,« pravi Iztok Špan. »Ključno je, da se ji hitro prilagodiš. Pri premagovanju težav je zelo pomembno splošno vzdušje v družbi. Slovenci smo razvajeni, kar naprej stokamo, nič se nam ne zdi možno, stalno ponavljamo kriza, kriza, kriza, kar potrošnike še bolj odvrača od nakupov in tako še poglablja recesijo. Ko so ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa nekoč vprašali, v kakšnem stanju je Microsoft, je odgovoril: ’Podjetje je pol leta pred propadom. Vedno.’«