Centralne banke postajajo kobilice

Ker bodo na globalni ravni pobrale za 200 do 250 milijard dolarjev manj obresti od obveznic, se centralne banke vse bolj odločajo za neposreden vstop na delniške trge. Londonska hiša Official Monetary and Financial Institutions Forum (OMFIF) ugotavlja, da ima 400 javnih institucij v 162 državah 29.100 milijard dolarjev v naložbah. K javnim institucijam sodi poleg 156 pokojninskih blagajn in 87 državnih skladov tudi 157 centralnih bank. Wirtschafts Woche poroča, da gre vse več sveže natisnjenega denarja na delniške trge, potem ko so centralne banke s tiskanjem nepokritega papirnatega denarja tržne sile tako rekoč izrinile z mednarodnih trgov obveznic. Več >>

Centralne banke naj bi imele sedaj v lasti za dobrih 65 tisoč milijard dolarjev delnic. Natančni podatki niso znani, a OMFIF je prišel do zaključka, da je grozd investitorjev centralnih bank postal velik igralec na svetovnem trgu lastniškega kapitala. People’s Bank of China naj bi imela več kot 160 milijard dolarjev naloženih v delnicah in Bank of Japan približno 45 milijard dolarjev. V Evropi so svoje naložbe v delnice povečale zlasti centralne banke Danske, Italije in Švice. 

Wirtschafts Wochje opozarja, da se tako sedaj enako kot komercialne banke očitno tudi centralne banke vse manj razlikujejo od skladov hedge, zato je skrajni čas za razmislek o prihodnosti bank in centralnih bank, preden bo spet prepozno. Nobeden politik kasneje ne bo mogel trditi, da o denarni in naložbeni politiki centralnih bank nič ni vedel.

Ironično je, da so centralne banke sedaj zaradi nizkih obrestnih mer, ki so rezultat politike nekdanjega guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernankeja, guvernerja japonske centralne banke Haruhika Kurode, guvernerja Evropske centralne banke Maria Draghija in drugih guvernerjev prisiljene vstopati na delniške trge. Kajti po izračunih OMFIF bodo zaradi nizkih obrestnih mer na globalni ravni izgubile med 200 in 250 milijard dolarjev prihodka. Povečevanje nakupov delnic ob istočasni rasti borznih indeksov je najbolj očiten primer napačnih akcij kapitala, ki jih je povzročila politika ničelnih obrestnih mer.

Kljub finančni in dolžniški krizi se je globalno premoženje posameznikov, ki imajo več kot 1 milijon dolarjev premoženja, od leta 2008 povečalo za skoraj 60 odstotkov na rekordno vrednost 52.620 milijard dolarjev. To je pokazala študija svetovalne hiše Cap Gemini in finančnega inštituta RBC Wealth Management. Pri tem izračunu ni upoštevano premoženje, ki ga imajo milijonarji v nepremičninah. Glavno gonilo te rasti so bile delnice. Od marca 2009 se je kapitalizacija na delniških trgih povečala za več kot 40 tisoč milijard dolarjev. Tečaje so najbolj dvigovale centralne banke – posredno s politiko ničelne obrestne mere in nakupi obveznic, neposredno pa z nakupi delnic.

Več nepokritih bankovcev kot centralne banke natisnejo, bolj neenakomerna je delitev prihodkov in premoženja v družbi in slabše se razvija gospodarstvo. Koristi od monetarnega planskega gospodarstva imajo bogataši, katerih privilegiji temeljijo izključno na lastništvu kapitala in na lahkem dostopu do poceni denarja od centralnih bank. To škodi srednjem razredu, ki se mora bati za delovna mesta in prihodke, ljudjem z nizkimi prihodki, za katere vse postaja dražje, in brezposelnim, ki vlade in centralne banke očitno sploh ne brigajo več.

Po podatkih študije Boston Consulting Group ima 42 odstotkov svetovnega premoženja vključno z življenjskimi zavarovanji in pokojninskimi varčevanji v rokah le 9 odstotkov gospodinjstev. Wirtschafts Woche ugotavlja, da so to kisli sadeži politike centralnih bank o delitvi od spodaj navzgor, ki jo vlade dopuščajo.