Veliko premoženja, malo koristi

Lastništvo države v gospodarskih družbah je smiselno samo takrat, kadar ji prinaša soliden donos. Višji ko je donos državnih podjetij, manj je državi treba rezati proračunsko porabo. V delni ali v večinski lasti Republike Slovenije je kar 65 gospodarskih družb, od Darsa, Pošte Slovenije, Slovenskih železnic, Kontrole zračnega prometa, Slovenske tiskovne agencije, Telekoma Slovenije, Geoplina, Luke Koper, Aerodroma Ljubljana, Uradnega lista, Pošte Slovenije, Nafte Lendava, Holdinga slovenskih elektrarn, Elesa, Krke, Peka in drugih. V nekaterih gospodarskih družbah, na primer v Darsu, ima država neposredno stoodstotni lastniški delež, v drugih komaj nekajodstotnega ali še manjšega. V lanskem letu je čisti dobiček teh 65 gospodarskih družb znašal 393,5 milijona evrov ali skoraj sto milijonov evrov več kot v letu 2012 ter kar 277,5 milijona evrov več kot v letu 2011. Kolikšno korist pa ima od tega državni proračun? Manjšo, kot bi jo lahko imel.

Po predhodni oceni vlade naj bi gospodarske družbe, v katerih ima Republika Slovenija manjše ali večje lastniške deleže, v letošnji proračun prispevale 94,9 milijona evrov dividend, torej slabo četrtino celotnega lani ustvarjenega čistega dobička. Pričakovanja Slovenskega državnega holdinga so še ambicioznejša: računa, da bo v državni proračun vplačanih kar 112,9 milijona evrov dividend.

Če k temu prištejemo še približno 25 milijonov evrov lani ustvarjenega dobička Banke Slovenije, to skupaj nanese 138 milijonov evrov priliva v letošnji državni proračun. Nekatere gospodarske družbe so že po tradiciji molzne krave za krpanje proračuna. Na primer Telekom Slovenije. Država ima v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju 62,54-odstotni lastniški delež, paradržavna sklada Sod in Kad pa skupaj še skoraj desetodstotnega. Vlada Alenke Bratušek je načrtovala, da bo v letošnji proračun od Telekoma dobila 25,5 milijona evrov dividend, potem pa je zaradi predvidene privatizacije družbe svoja pričakovanja bistveno povečala. Računa na kar 40,8 milijona evrov, se pravi, da si bo država odrezala skoraj 80 odstotkov Telekomovega lanskega čistega dobička. Precej manj zahtevna je, ko gre za elektroenergetska podjetja.

Čeprav so elektroenergetska podjetja v stoodstotni ali vsaj pretežni lasti države, v proračun prispevajo bistveno manj dobička, kot bi ga lahko. Hkrati pa svojim zaposlenim izplačujejo astronomsko visoke plače in celo trinajsto plačo.

Holding Slovenske elektrarne, ki je v stoodstotni lasti države, je leta 2012 ustvaril 54,68 milijona evrov čistega dobička, vendar pa mu od tega v državni proračun lani ni bilo treba prispevati niti centa. Leta 2013 je čisti dobiček HSE znašal 86,7 milijona evrov, a mu tudi letos v državni proračun ne bo treba dati nič. Zakaj takšna popustljivost? Eden od razlogov naj bi bile finančne težave HSE zaradi projekta TEŠ 6. Poleg tega ima HSE težave še s Talumom, saj je ta družba lansko poslovno leto končala s sedmimi milijoni evrov izgube. Če bi bil HSE edina izjema, bi tak odpustek še nekako razumeli. Vendar država popušča tudi drugim elektroenergetskim podjetjem. V proračun prispevajo precej manj dobička, kot bi ga lahko, še zlasti glede na to, da imajo na trgu prevladujoč položaj in jim zato ni težko uspešno poslovati. Elektro Ljubljana, v katerem ima Republika Slovenija 79,5-odstotni lastniški delež, je lani ustvaril 9,46 milijona evrov čistega dobička, od tega naj bi po prvotnem predvidevanju vlade v proračun vplačal 1,86 milijona evrov dividend. Po novem planu Slovenskega državnega holdinga pa zdaj država računa le še na 1,49 milijona dividend, kar je komaj 15 odstotkov celotnega lanskega čistega dobička te gospodarske družbe. Ponovimo: Telekom Slovenije bo državi kot večinski lastnici v obliki dividend izplačal 80 odstotkov lanskega dobička, Elektro Ljubljana pa zgolj 15 odstotkov. Razlika je očitna.

Privilegiranci

V elektroenergetskih podjetjih trdijo, da državi ne morejo dati več, ker da denar potrebujejo za odpravljanje posledic žleda ali pa za kakšne druge investicije. Toda: elektroenergetska podjetja so lani ustvarila kar 141,65 milijona evrov čistega dobička. Če bodo v državni proračun vplačala predvidenih 45,72 milijona evrov dividend, kolikor načrtuje Slovenski državni holding, jim bo za sanacijo posledic žleda in nove investicije še vedno ostalo skoraj sto milijonov. Ali ne bi bilo logično, da bi v času hude gospodarske krize državna podjetja v proračun prispevala nekaj več, zato da vladi ne bi bilo treba drastično rezati proračunskih izdatkov in krčiti socialne države? Elektroenergetska podjetja bi z lahkoto prispevala več, saj jih večina kljub krizi posluje uspešno. Eles je lani ustvaril 8,72 milijona evrov čistega dobička. Gen energija 15,57 milijona evrov čistega dobička, visoke dobičke pa so lani ustvarili tudi Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor, Elektro Primorska in Elektro Ljubljana. Da jim gre bolje kot mnogim drugim slovenskim podjetjem, dokazujejo nadpovprečno visoke plače. Povprečna bruto plača zaposlenega po kolektivni pogodbi je v Sloveniji lani znašala 1523 evrov, v elektrogospodarstvu pa je dosegla kar 2218 evrov. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega po kolektivni pogodbi v elektrogospodarstvu je bila lani za 2,8 odstotka višja kot v letu 2012, od povprečne slovenske bruto plače pa je bila višja kar za 45,7 odstotka. Najbolj razkošne so plače v HSE, saj je povprečna bruto plača lani znašala 3841,86 evra in je bila za 0,6 odstotka višja kot leto poprej. Celo v mariborski družbi Energija plus, kjer so lani prejeli najnižje plače v elektrogospodarstvu, je povprečna bruto plača kar za 10,7 odstotka presegala slovensko povprečje. Poleg tega je bilo v elektrogospodarstvu z individualnimi pogodbami lani povprečno zaposlenih 145 delavcev, njihova povprečna mesečna bruto plača pa je znašala 7466,39 evra, kar je 2,1 odstotka več kot v letu 2012. V HSE je povprečna mesečna bruto plača po individualni pogodbi lani znašala neverjetnih 9957,11 evra. Večina elektroenergetskih podjetij je svojim zaposlenih lani izplačala regres, mnoga pa tudi trinajsto plačo. Pametna vlada bi od državnih podjetjih zahtevala izdatnejši delež dobička. Tako je pred kratkim storila celo kitajska vlada. Delež dobička, ki ga morajo državna podjetja v obliki dividend izplačati svoji lastnici, je zvišala za pet odstotnih točk. Večina državnih podjetij bo tako morala državi izplačati med deset in 25 odstotkov svojega zaslužka. Kitajska vlada namerava dodatna sredstva nameniti povečanju socialne varnosti prebivalstva.

Kako v elektroenergetiki gospodarijo z denarjem?
Borut Mekina

Čeprav se v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) zaradi projekta TEŠ 6 spopadajo z velikanskimi finančnimi težavami, zaradi česar niti plače velenjskim rudarjem dolgoročno niso zagotovljene, pa znotraj skupine še zmeraj financirajo izdajanje strankarskega spletnega portala Politikis. Gre za časopis, ki je v lasti Dejana Kaloha, svetovalca poslanske skupine SDS, kandidata te stranke za poslanca in tudi solastnika podjetja Nova Obzorja, ki izdaja glasilo stranke SDS Demokracija. Temu primerna je tudi vsebina omenjenega portala.

Državna podjetja sicer političnih projektov ne bi smela sponzorirati, a v primeru Politikisa so danes skorajda izključni sponzor portala državne Dravske elektrarne (iz skupine HSE), ki spletni strani na mesec namenijo okrog 1500 evrov. Direktor Dravskih elektrarn Viljem Pozeb pravi, da ne gre za »sponzoriranje«, temveč za »oglaševanje«, k čemur naj bi jih zavezovala »Aarhurška konvencija«. Ta naj bi od Dravskih elektrarn zahtevala, da o projektih informirajo širšo javnost in jo vključujejo v odločanje. Zaradi grajenja črpalne elektrarne Kozjak in hidroelektrarne Hrastje so v Dravskih elektrarnah uvedli brezplačno telefonsko številko, ki jo sedaj oglašujejo na portalu Politikis in domnevno tudi na drugih spletnih mestih.

Pozeb pravi, da naj bi bila njihova odločitev racionalno utemeljena – s »ciljem zniževanja stroškov oglaševanja, ki so nižji od stroškov v tiskanih oglasih, in ker se informiranje vse bolj seli na splet, smo se odločili, da informiranje postopoma preusmerimo tudi v spletne medije«. Dejansko pa se na oglaševani brezplačni telefonski številki javlja zgolj elektronska tajnica, ki zainteresirane usmerja po več informacij na spletno stran Dravskih elektrarn. Poleg tega sta oba projekta sedaj tudi začasno zaustavljena. Gradnja elektrarne Kozjak recimo zaradi pritožbe Civilne iniciative na ustavno sodišče in zaradi izjemno nizke cene električne energije. Poleg tega Dravske elektrarne denarja za investicijo nimajo več, saj morajo reševati nasedli projekt TEŠ 6.

Oba projekta se torej pomikata naprej, v nedoločeno prihodnost. Oglasi, ki jih Dravske elektrarne plačujejo poslanskemu kandidatu stranke SDS, pa še naprej ostajajo.