ECB daje možnost podjetjem in ljudem?

ECB presenetila še z enim z rezom v obrestne mere

Svet Evropske centralne banke (ECB) je presenetil trge in ključno obrestno mero znižal za 0,10 odstotne točke na 0,05 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. V Frankfurtu so napovedali še dodatne nekonvencionalne ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku in boj proti deflaciji. Zaradi poteze se je močno znižal tečaj evra. ECB je že junija sprejela paket ukrepov za oživitev gospodarstva in ustavitev padanja inflacije, med drugim je znižala ključno obrestno mero na rekordno nizkih 0,15 odstotka in sprejela nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO). VEČ>>>

Ker se je inflacija nato še kar zniževala in avgusta na letni ravni v območju skupne valute dosegla le še 0,3 odstotka, se je okrepil pritisk na ECB, naj znova poseže na trg. Strah, da bi območje evra zdrsnilo v škodljivo deflacijsko spiralo, je namreč vse večji. Predsednik ECB Mario Draghi je po seji sveta ECB zavrnil očitke o neverodostojnem ravnanju, ker je ob prejšnjem znižanju ključne obrestne mere dejal, da so dosegli spodnjo mejo. Kot je spomnil, je takrat dejal tudi, da so še možne določene tehnične prilagoditve. "A zdaj smo na spodnji meji, kjer tehnično prilagajanje ne bo več dolgo možno," je dejal.

Poleg znižanja ključne obrestne mere je svet ECB sklenil tudi, da bodo začeli oktobra izvajati program odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki so ga napovedali junija. Kupovali bodo širok spekter enostavnih in transparentnih finančnih instrumentov, je povedal Draghi. Oktobra bodo začeli kupovati tudi krite obveznice od centralnih in poslovnih bank, kar so v času krize že počeli. Podrobnosti o omenjenih ukrepih bodo znane po oktobrskem zasedanju sveta ECB, je povedal Draghi in napovedal, da naj bi v dveh tednih začeli tudi z izvajanjem TLTRO. Za kolikšen obseg sredstev bo šlo, je po mnenju Draghija težko napovedati.

Svet ECB je pri sprejemanju ukrepov upošteval nizko inflacijo, šibkejšo gospodarsko rast v območju evra in nadaljevanje šibke kreditne aktivnosti. Draghi je prepričan, da jim bo na srednji in dolgi rok uspelo doseči srednjeročni cilj, ki inflacijo postavlja blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma. Svet ECB pri odločanju ni bil soglasen, je pa nove ukrepe po Draghijevih besedah podprla "udobna večina". Če bi bilo obdobje nizke inflacije predolgo, je osrednja denarna ustanova v območju evra sicer pripravljena sprejeti dodatne nekonvencionalne ukrepe v skladu z njenim mandatom. V tej nameri je svet soglasen, je povedal Draghi.

Ob tem je zagotovil, da ravnajo v skladu z mandatom. "Imamo mandat. To je ohranjati inflacijo pri srednjeročnem cilju. Konec leta 2011 je bila inflacija pri treh odstotkih, zdaj pa je pri 0,3 odstotka. Torej imamo mandat. To je naša dolžnost," je bil jasen. Draghi je sicer poudaril, da ciljev glede zvišanja inflacije ne bo možno doseči le s prilagajanjem denarne in fiskalne politike. Nujne so tudi strukturne reforme, ki bodo spodbudile rast. "Ne bo učinka, če ne bo pomembnih in močnih strukturnih reform. Ključno je izvajanje strukturnih reform. Tukaj ni pogajanj. Vsak od nas mora opraviti svoje delo," je dejal.

Člani sveta ECB so razpravljali tudi o možnosti t.i. kvantitativnega sproščanja oz. obsežnega odkupovanja državnih obveznic po vzoru nekaterih drugih centralnih bank, kot je ameriška Federal Reserve, ampak se za to še niso odločili. "Nekateri člani so bili jasni, da bi radi naredili več. Ubrali smo neko srednjo pot," je dejal. Poteze ECB sta za STA komentirala finančna analitika Primož Cencelj in Matej Šimnic. Opozorila sta, da je centralna banka z znižanjem obrestnih mer in povečevanjem likvidnosti v območju evra ponudila priložnost, ki pa jo morajo tako poslovne banke kot države izkoristiti.

ECB jim sedaj pošilja signal, naj izkoristijo denar, ki jim ga ponuja. Obrestne mere so namreč tako nizko, da dodatno nižanje ni več verjetno, zato tudi čakanje s strani bank ni več smiselno. "Gre za spodbudo bankam, da začnejo s črpanjem likvidnosti ECB," je pojasnil Šimnic. "Glede na to, kaj se dogaja v Ukrajini in v svetu, upoštevajoč geopolitične napetosti in slabšanje gospodarske napovedi v Evropi je pričakovano, da se ECB bori, da bi Evropo ohranila nad gladino," je poudaril Cencelj. ECB po njegovih besedah želi predvsem preprečiti deflacijo in negativno spiralo gospodarske aktivnosti.

Centralna banka s svojimi potezami "daje možnost podjetjem in ljudem", meni analitik, vprašanje pa da je, ali bodo naše banke sposobne to zelo sproščeno denarno politiko preliti do končnih uporabnikov. To bo po njegovih besedah odvisno predvsem od menedžmenta. Šimnic pa na drugi strani meni, da ne bo veliko odvisno od slovenskih bank, ampak predvsem od države oziroma vlade. Trenutno namreč po njegovem v Sloveniji po posojilih enostavno ni povpraševanja.

Spomnil je na opozorilo ECB, da v primeru, da država ni uvedla potrebnih strukturnih reform in uredila fiskalne politike, obrestne mere ne morejo bistveno prispevati k rasti posameznih gospodarstev. "V kolikor Slovenija ne bo izpeljala strukturnih reform in prispevala, da pride do hitrejšega prestrukturiranja gospodarstva ter povečanega zaposlovanja, ne moremo pričakovati, da bodo podjetja in gospodinjstva začela povpraševati po posojilih," opozarja analitik.

ECB je postregla še z posodobljeno gospodarsko napovedjo. Območju evra za letošnje leto po novem napoveduje 0,9-odstotno gospodarsko rast, s čimer je oceno v primerjavi z junijsko znižala za 0,1 odstotne točke. Za 0,1 odstotne točke je znižala tudi napoved za prihodnje leto, ko naj bi bila rast 1,6-odstotna. Draghi je ob tem opozoril na dejavnike tveganja, zaradi katerih bi lahko bil dosežek evrskega gospodarstva nižji od napovedi. "Izguba gospodarskega zagona bi lahko zadušila zasebna vlaganja, okrepljena geopolitična tveganja pa bi lahko imela nadaljnje negativne učinke na zaupanje podjetij in potrošnikov," je pojasnil prvi mož banke. Negativno tveganje predstavljajo tudi že omenjene nezadostne strukturne reforme v državah z evrom.

Če bo treba za učinke sprejetih ukrepov ECB še počakati, pa je bil učinek takojšnji na valutnem trgu. Tečaj evra se je tako v primerjavi z dolarjem močno znižal. Za en evro je bilo treba na borzi v Frankfurtu popoldne odšteti 1,2925 dolarja, kar je za 2,24 centa manj kot ob koncu sredinega trgovanja.