Svet se pogreza v močvirje dolgov

Zadolženost na globalni ravni se je od preloma tisočletja, torej v zadnjih 15 letih, več kot podvojila, je v svoji študiji ugotovila svetovalna hiša McKinsey, poroča spletni Spiegel. V drugem četrtletju lani je globalni dolg po teh podatkih znašal 199.000.000.000.000 dolarjev oziroma 175.000.000.000.000 evrov.

Leta 2007 je svetovni dolg znašal 142 tisoč milijard dolarjev, leta 2000 pa 87 tisoč milijard dolarjev. Izvajalci študije že v prvih dveh stavkih več kot 120 strani dolge študije opozarjajo, v čem je problem: »Pričakovano je bilo, da bodo svetovna gospodarstva po finančni krizi iz leta 2008 in po največji in najgloblji recesiji po drugi svetovni vojni svoje dolgove zmanjšala. To se ni zgodilo.«

Od 199 tisoč milijard dolarjev so države dolžne 58 tisoč milijard dolarjev, podjetja brez finančnega sektorja dolgujejo 56 tisoč milijard dolarjev, gospodinjstva 40 tisoč milijard dolarjev in finančni sektor 45 tisoč milijard dolarjev. Pred 15 leti so bile države dolžne 22 tisoč milijard dolarjev, podjetja brez finančnega sektorja 26 tisoč milijard dolarjev, gospodinjstva so imela za 19 tisoč milijard dolarjev dolgov in finančni sektor za 20 tisoč milijard dolarjev.

Leta 2007 je znesek dolgov predstavljal 269 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), torej vrednosti vsega, kar ljudje in podjetja ustvarijo v enem letu, zdaj dolg dosega 286 odstotkov BDP.

Ker so izvedenci McKinsey ugotavljali strukturo dolgov, je mogoče bolje oceniti, kaj dolg dejansko pomeni. Nič ne pomaga, če je zadolženost države nizka, če so gospodinjstva in podjetja pred bankrotom. Istočasno pa država lahko shaja z visokim dolgom, če državljani pridno varčujejo in svoje prihranke nalagajo v obveznice, s katerimi se financira njihova država.

Polovica novih dolgov odpade na hitro rastoče države, kar po oceni izvedencev McKinseyja ni slabo, ker se zadolžujejo predvsem podjetja, ki kapital vlagajo v investicije. V industrijskih državah pa se je bistveno povečal državni dolg, zasebni sektor pa od leta 2009 svoje dolgove zmanjšuje. Posebej zaskrbljujoče so razmere na Kitajskem, ki je drugo največje gospodarstvo na svetu. Tam se je znesek dolga v zadnjih sedmih letih početveril. Leta 2000 so bili Kitajci še dolžni 2,1 tisoč milijard dolarjev, leta 2007 se je ta znesek povečal na 7,4 tisoč milijard dolarjev, zdaj pa znaša 28,2 tisoč milijard dolarjev. Kitajski dolg zdaj znaša 283 odstotka BDP.

Zaskrbljiva ni le višina kitajskega dolga, ampak tudi njegova struktura. Polovica vseh dolgov namreč odpade na nepremičninski sektor, polovico novih dolgov imajo Kitajci pri nereguliranih vzporednih oziroma senčnih bankah, nevzdržni so tudi dolgovi regij.

Izvedenci McKinseyja ocenjujejo, da bodo do leta 2019 dolgovi velike večine držav še naprej rasli, med tiste, kjer se bodo zmanjšali, je tudi Grčija. Opozarjajo pa tudi na nauk iz evrske krize, da varčevanje ne pomaga, če je gospodarska rast prešibka.

Po podatkih statističnega urada je javni dolg Slovenije leta 2000 znašal 4,8 milijarde evrov. Do leta 2007 se je ta znesek povečal na 7,9 milijarde evrov, naglo rasti pa je začel z letom 2009, ko je že dosegel 12,4 milijarde evrov. Leta 2012 se je povečal na 19,2 milijarde evrov, konec leta 2013 pa 25,4 milijarde evrov. Dolg slovenske države je po podatkih STA ob zadolžitvi oktobra lani narasel še za 5,5 milijarde evrov na 30,9 milijarde evrov. Skupni znesek dolga slovenske države je bil tako konec leta 2014 več kot petkrat višji kot leta 2000.

Za slovenska podjetja pa je Urad za makroekonomske analize (pdf) lani navedel: »Čeprav se je obseg kreditov najetih pri domačih bankah v zadnjih štirih letih precej znižal (za približno tretjino) in je že za približno petino nižji od ravni iz leta 2007, pa je zadolženost slovenskega gospodarstva še vedno precej nad predkrizno ravnjo.«