Evroskupina brez dogovora o pomoči Grčiji

Finančni ministri držav evroobomočja na zasedanju v Bruslju niso uspeli doseči dogovora o prihodnji mednarodni finančni pomoči Grčiji. Po navedbah Aten je predlog evroskupine »nerazumen in nesprejemljiv«.

Nova grška vlada je želela zmehčati pogoje za finančno pomoč, ki jo država potrebuje, saj ji sicer grozi bankrot. Izhodišče za razpravo je bila primerjalna analiza obstoječega programa pomoči v zameno za fiskalno disciplino in reforme ter predlogov nove grške vlade, ki so jo pripravili strokovnjaki Grčije in treh institucij mednarodnih posojilodajalcev.

A šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je poudaril, da je evroskupina pripravljena nadaljevati pogovore z Grčijo le na podlagi podaljšanja sedanjega programa pomoči.

Za nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja je podaljšanje programa edina možnost, o drugih niti ne razmišlja. Tudi francoski finančni minister Michel Sapin je ob prihodu na zasedanje ocenil, da je podaljšanje sedanjega programa dobra rešitev, ki bi zagotovila varnost in čas za razpravo o novem programu, ob upoštevanju predlogov nove vlade, a tudi njenih zavez. Podobno je menil irski finančni minister Michael Noonan: »Podaljšanje programa je najhitrejši način za napredek.« Hkrati bi se sicer po njegovem mnenju lahko začela pogajanja o novem programu, ki bi se lahko končala sredi poletja.

Prošnja za podaljšanje obstoječega programa bi Grkom omogočila uporabo določene prožnosti v sklopu tega programa, tudi nadomestitev določenih ukrepov, ob zavezah, da tega ne bo počela enostransko, brez dogovora z institucijami, ter da bo spoštovala finančne obveznosti, je pojasnil Dijsselbloem.

Evroskupina je po njegovih besedah le na tej podlagi pripravljena nadaljevati pogovore z Grčijo. Zdaj je na potezi Grčija, da odloči, ali je pripravljena sprejeti to ponudbo, je poudaril Dijsselbloem. Če se bo to zgodilo, se lahko evroskupina po njegovih besedah znova sestane v petek.

Marcel Štefančič, jr. je sicer v Mladini pisal, da je grška »Siriza pošast za neoliberalce, Bruselj in trojko. O tem ni dvoma. Lahko pa postane pošast tudi za samo levico. Zakaj? Oh, iz preprostega razloga: če ne bo naredila vsega tistega, kar je obljubila, da bo naredila, še več, če ne bo naredila vsega tistega, kar od nje pričakujejo, da bo naredila, potem bo to izredno slaba novica – če ne že kar katastrofa – za koalicije evropskih levic, od španskega Podemosa do slovenske Združene levice. Če ne bo naredila vsega tistega, kar od nje pričakujejo, da bo naredila, potem se ne bo zgodilo tisto, česar se neoliberalni stebri Evrope najbolj bojijo: da bi grškim volivcem sledili tudi volivci v drugih evropskih deželah, v Španiji in Italiji, na Irskem in Portugalskem, pa tudi v Sloveniji, da bi torej zmagi Sirize sledila sirizacija EU.«