The Banker: Mramor je evropski finančni minister leta 2016

Londonska revija The Banker iz skupine Financial Times je slovenskega ministra za finance Dušana Mramorja izbrala za "evropskega finančnega ministra leta 2016". Kot je pojasnila urednica revije Stefanie Linhardt, si je nagrado prislužil predvsem zaradi "prispevka pri izhodu Slovenije iz recesije in pri stabilizaciji bančnega sistema" in za uspehe pri "nadaljevanju privatizacije in pri implementaciji celovitega programa reform ter aktivnosti v smeri postopne javnofinančne konsolidacije Slovenije". Ista revija je leta 2005 za finančnega ministra leta izbrala tudi takratnega slovenskega finančnega ministra Andreja Bajuka. 

Minister Mramor je vesel mednarodnega priznanja Sloveniji, ki po njegovem zopet "velja za finančno verodostojno državo z relativno visoko gospodarsko rastjo, s padanjem brezposelnosti, še posebej med mladimi, in rastjo zaposlenosti". "Slovenija je z odločno in pametno ekonomsko politiko uspela samo v dveh letih brez mednarodne pomoči iziti iz globoke finančne krize. Brez zglednega sodelovanja ključnih institucij - vlade, DZ in Banke Slovenije to seveda ne bi bilo mogoče," je poudaril minister.

Mramor je ob tem izpostavil delo državnih sekretarjev in vseh zaposlenih na ministrstvu in njegovih uradih. "Ob vseh tekočih ukrepih ekonomske politike se je ministrstvo soočalo še z vrsto nepredvidenih problemov, kot so dodatni izdatki, povezani z begunsko krizo, in z neugodnimi izidi mednarodnih tožb iz preteklosti," so navedli.

Kot so spomnili, so lani na ministrstvu pripravili štiri državne proračune, prvič je bila sprejeta strategija upravljanja z državnimi naložbami, v okviru katere se je nadaljeval proces privatizacije. Spremembe za večjo učinkovitost in zmanjšanje administrativnih ovir so se zgodile na davčnem področju, prenovljen je bil zakonski okvir finančnega sistema in pravni okvir upravljanja s slabimi terjatvami ter prestrukturiranja podjetij. Uspeh je bila izdaja 20-letne obveznice na mednarodnih finančnih trgih, prvič je bila izdana 30-letna obveznica.

Mramorju še vedno dosledno prisega na varčnost in izpolnjevanje zavez, ki jih je Slovenija dala Bruslju. Maja lani je na vprašanje Mladinine novinarke Urše Marn, zakaj moramo primanjkljaj že v letu 2014 znižati na 2,4 odstotka, minister odgovoril: "Ali bi se vi še zadolževali? Razumeti je treba, da pomeni vsak primanjkljaj dodatno zadolževanje! Že 2,4-odstotni primanjkljaj pomeni milijardo dodatne zadolžitve. Bomo imeli spet višje obrestne mere. Že zdaj obresti požrejo več kot tri odstotke BDP-ja. To gre vse na račun drugih možnih izdatkov: investicij, izobraževanja, infrastrukture, raziskav in razvoja, kar je vse naša prihodnost. Dodatno se zadolževati pomeni, da bomo ta področja še bolj okrnili."

Mladinin intervju z Dušanom Mramorjem si lahko v celoti preberete na tej povezavi.