Oživljeni fašizem

Ko je Donald Trump rekel, da so Mehičani kriminalci, posiljevalci in morilci, da bo na ameriško-mehiški meji zgradil zid, ki bo večji od kitajskega, da bo deportiral vse sirske begunce, ki so v Ameriko prišli v času Obamovih mandatov, da bo strogo nadzoroval vse muslimane, ki živijo v Ameriki, in da bo muslimanom prepovedal vstop v Ameriko, so se ljudje zgražali. V Ameriki in širom po svetu, tudi pri nas, v Evropi. Trump je norec, rasist, fašist, smo slišali. Kaj če ta človek postane ameriški predsednik? Kako to, da lahko tak človek sploh kandidira za ameriškega predsednika? To je sramota! To je blamaža! Kako nizko je padla Amerika!

Drži, to je sramota in blamaža, in drži, Amerika je padla nizko, toda nič nižje od Evrope. Trump pravi, da bo muslimanom prepovedal vstop v Ameriko – mar ni tudi slovaški premier Robert Fico nedavno napovedal, da Slovaška ne bo sprejela nobenega muslimanskega begunca več? Muslimanom je vstop na Slovaško prepovedan.

Je Evropa padla tako nizko kot Amerika? Še nižje: Trump zelo verjetno ne bo postal ameriški predsednik. Nikoli. In četudi bi postal, tega, kar je napovedal, ne bi mogel storiti. Trump je za zdaj le republikanski predsedniški kandidat, ki si skuša na strankarskih volitvah – na primarnih volitvah republikanske stranke, ki se začenjajo februarja (najprej Iowa, potem New Hampshire in Južna Karolina itd.) – priboriti nominacijo za predsedniškega kandidata republikanske stranke, ker pa je republikanska stranka izrazito belska stranka, skuša za vsako ceno osvojiti srca paničnih, prestrašenih, jeznih, razlaščenih belcev, ki so jih kriza in neoliberalne politike ekonomsko in socialno tako hendikepirale, deklasirale in segregirale, da zdaj glavnega sovražnika vidijo v muslimanih, beguncih, priseljencih, tujcih, ki menda ogrožajo »pravo« Ameriko, ameriško nacionalno varnost in ameriško blaginjo. In tu je razlika med Ameriko in Evropo: Trump, ki muslimanom napoveduje prepoved vstopa v Ameriko, je le hipoteza, ni še na oblasti, nima izvršne oblasti, Robert Fico pa je že na oblasti, pa tudi vso izvršno moč ima. Če reče, da bo muslimanom prepovedal vstop na Slovaško, to res lahko stori.

Trump ni nič unikatno ameriškega – Evropa je polna Trumpov. Če bi kandidiral v Evropi, bi dobil veliko glasov. Toda ne bi jih dobil le v vzhodni Evropi (Slovaška, Češka, Poljska, Romunija itd.), ki sprejemu beguncev (= muslimanov) ostro nasprotuje, ali na Korziki, kjer so se domačini tik pred novim letom brutalno spravili nad muslimane (marš!), temveč tudi v Sloveniji, kjer mrgoli spletnih Trumpov, ki bi muslimanom prepovedali vstop v državo, in to z isto argumentacijo kot Robert Fico (češ integracija tistih z drugačno, nekrščansko vero ni mogoča).

Skrajna desnica je z dogodki v Kölnu dobila pretvezo za trumpovsko histerijo.

Evropa je šla za Trumpom – in ga presegla. Ne le v retoriki. Slovaška – s Ficem na čelu – lahko zdaj udejanji Trumpov načrt. In tega ji ne more nihče preprečiti, še najmanj Bruselj. Ravno nasprotno: prav Bruselj je s svojim katastrofalnim »reševanjem« vseh treh velikih zaporednih kriz, finančne, grške in begunske, ustvaril toksične in eksplozivne razmere, v katerih so lahko zacveteli in se razmahnili nacionalizem, nativizem, islamofobija in rasizem. Tako je skrajna desnica spet dobila fašistoidna krila, na katerih ne leti le v Franciji, kjer imajo Nacionalno fronto, ki jo vodi Marine Le Pen, še ena, ki bi muslimanom zaprla vrata (Francijo pa vrnila Francozom), temveč tudi v številnih nemških mestih, še posebej v Kölnu, kjer so Pegida in druge nativistične, patriotske organizacije (npr. Huligani proti salafistom) z burnimi protimuslimanskimi zborovanji in strupenim hujskaštvom zadnje mesece odnose med Nemci in muslimani – priseljenimi, tam rojenimi in tistimi, ki so se tja zatekli – tako pregrele, napele in zaostrile, da se je vse skupaj lahko končalo le slabo. Končalo se je z antipoljubom – z množičnim spolno-plenilskim nadlegovanjem Nemk, ki se je v Kölnu, pa tudi drugod zgodilo na silvestrovo in ki naj bi ga bili zagrešili muslimani, celo prosilci za azil (»moški severnoafriškega videza«, »mladi migranti«), kot so poročale nemške oblasti. Spolno nadlegovanje so vsi takoj ostro obsodili. Kar je tudi prav in logično. Ob tem smo si lahko oddahnili: vsaj spolno nadlegovanje žensk v Evropi še ni sprejemljivo. Upam, da ne glede na to, kdo ga zagreši. In upam, da to velja tudi za bavarski Oktoberfest.

Pa vendar: bi Nemčijo, Evropo in celo slovenski parlament popadla takšna histerija, če v spolno nadlegovanje ne bi bili vpleteni »moški severnoafriškega videza« in »mladi migranti«? Bi spolno nadlegovanje vsi tako enoznačno in ostro obsodili, če vanj ne bi bili vpleteni »moški severnoafriškega videza« in »mladi migranti«, ali pa bi skrajna desnica le skomignila, rekoč, da so punce »itak same iskale« (kaj se pa nastavljajo! kaj pa okrog hodijo napol gole in v minicah!)? Še preden so nemške oblasti sporočile, kaj točno se je zgodilo, so sporočile, da so to, kar se je zgodilo, zagrešili »moški severnoafriškega videza« in »mladi migranti«. Tipično: preden smo jih obsodili, smo morali najprej ugotoviti, čigavi so – »naši« ali »njihovi«.

Rešitev muslimanskega vprašanja

Prav po dogodkih v Kölnu pa je slovaški premier Fico napovedal, da bo muslimanom vstop na Slovaško prepovedan. Češ: zdaj je pa dovolj! Vidite, kakšni so! Kaj sem vam govoril! Kot da bi muslimanskim beguncem dovolili vstop na Slovaško, če se to ne bi zgodilo. Toda Fico ni nič izjemnega. Zdi se, da v Evropi vsi iščejo le še razlog, da bi položaj zaostrili, da bi nacionalne meje zapečatili in da bi muslimanom – sirskim beguncem ipd. – prepovedali vstop v svoje države, ali bolje rečeno, vsi le še iščejo razlog, da bi enkrat za vselej rešili »muslimansko vprašanje«.

Tudi pri nas. Žan Mahnič, poslanec SDS, je po dogodkih v Kölnu na slovensko vlado pisno naslovil štiri vprašanja: »1. Kako ocenjujete potezo Slovaške, da muslimanskih migrantov ne bo več sprejemala v svojo državo? 2. Ali Vlada Republike Slovenije razmišlja o enakem ukrepu kot slovaška vlada? 3. Če ne razmišlja o enakem ukrepu, zakaj ne? 4. Ali bo Vlada Republike Slovenije ob prvem napadu na slovensko državljanko in državljana s strani muslimanskega migranta prevzela odgovornost in odstopila?«

Pred pol leta bi bila takšna vprašanja nesprejemljiva, le krik iz politične divjine – danes so sprejemljiva, celo nekaj uradnega. Kar govori o tem, kako hitro se prag sprejemljivosti niža – in kako hitro nesprejemljivo postaja sprejemljivo. Abnormalno zelo hitro postaja nova normalnost. Prav res: Donald Trump je Pata Buchanana, paranoidnega populista, ki se je leta 2000 rinil za predsedniškega kandidata reformistične stranke, razglasil za »neonacista« in »nevarnega demagoga«, ki »sistematično blati črnce, Mehičane in geje«, tako da »ne bo nikoli izvoljen za predsednika«, toda zdaj sam počne natanko to, obenem pa pravi, da je bil Buchanan »pred svojim časom«.

Še bolje, spomnite se tvita, ki ga je pred pol leta lansiral Sebastjan Erlah, novinar Demokracije: »Dovoliti približanje meji zgolj na 500 m. Kar je več, vse postreliti, Bog bo že poznal svoje.« Točno, pred pol leta je bilo to nesprejemljivo – vsi so se zgražali. Danes bi ta tvit lahko postal tudi predvolilni slogan kakšne slovenske stranke, ki bi hotela zasenčiti Trumpa in Fica. Tako kot bi šla lahko Pegida na volitve s sloganom, ki ga je v Mariboru oblikoval Adolf Hitler: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Še eden, ki je bil pred svojim časom.

Köln je očitno vse spremenil: kdor prej ni verjel, da prosilci za azil iz živalskih vrtov kradejo koze in jih potem v parkih vrtijo na žaru, zdaj verjame.

Konec je kalkuliranja in zadrževanja. Skrajna desnica je z dogodki v Kölnu dobila pretvezo za trumpovsko histerijo – za pozivanje k strožji azilni zakonodaji, zapečatenju nacionalnih meja, policijskim racijam, nadzoru priseljencev in beguncev, deportaciji »kriminalnih« priseljencev in beguncev. Dobila je pretvezo, da muslimane – priseljence, begunce – po trumpovsko in na odprti sceni razglasi za »kriminalce« in »posiljevalce«. Dobila je »dokaz«, da integracija »tujcev« ni mogoča ter da sta islamofobija in strah pred »islamizacijo Evrope« upravičena, legitimna in legalna. Dobila je pretvezo, da govori o »infekciji« in »islamističnem virusu«. Dobila je pretvezo, da začne govoriti o »zlomu civilizacije«, ki naj bi se bil zgodil v Kölnu (kar je nerodno, če pomislimo, da se ta izraz v Nemčiji navadno uporablja v zvezi z nacističnim holokavstom). Dobila je pretvezo za dehumanizacijo beguncev (»vsi so enaki«). Dobila je »dokaz«, da so begunci res teroristi, da so »radikalizirani«, da ne sodijo v Evropo in da je treba ljudi oborožiti (navsezadnje, tudi Branko Grims, SDS, je na seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve kölnsko spolno nadlegovanje razglasil za »novo obliko terorizma«, obenem pa poudaril, da je treba ljudem omogočiti dostop do orožja, s katerim bi se lahko branili pred ljudmi, ki ne sodijo v Evropo). Dobila je »pošastne« tujce, ki so onečastili nemške ženske – ja, tudi stare nacistične fantazme, iz katerih je Hitler doktoriral v Mein Kampfu (ki so ga v Nemčiji prav te dni – kako fajn! – ponatisnili), so spet sprejemljive. Skrajni desnici – in neonacistom še posebej – so ponovno dovoljene sanje. Še več, fantazme skrajne desnice, ki so bile do sedaj obsojene na vegetiranje v politični divjini, so tik pred tem, da postanejo uradna politika. V demokratični družbi bi bila vsa ta retorika tako nesprejemljiva in zavržna kot spolno nadlegovanje žensk.

Iztrebite demokracijo!

To, kar se je zgodilo v Kölnu (in drugod po Nemčiji, v Hamburgu in Stuttgartu), je bolelo, toda bolelo je tudi to, kar so v Nemčiji zadnje čase počeli muslimanom. Spiegel je pred kratkim poročal o srhljivem šikaniranju, ki ga doživljajo muslimanski begunci – o protibegunskih, protimuslimanskih grozljivkah, ki krožijo po Nemčiji. Zelo se je recimo prijela zgodba, da so muslimanski begunci iz živalskega vrta v mestecu Lostau ukradli koze, jih zaklali in jih potem v parku spekli na žaru. Popolna izmišljotina: Lostau že dolgo nima živalskega vrta. Druge grozljivke – da si begunci s socialno podporo kupujejo drage športne copate, da v trgovinah svoje stare športne copate zamenjujejo za nove, razliko pa potem pokrije občinski proračun, da prodajalkam grozijo z mačetami, da se morajo nemški šolarji oblačiti po muslimansko ipd. – niso bile nič manj izmišljene. Ljudem – recimo v pegidskem Dresdnu – so pošiljali fiktivna »uradna« pisma, v katerih so tiste, ki imajo prevelika stanovanja, obveščali, naj se pripravijo na sprejem beguncev, ki jih bodo nastanili pri njih, češ da so občinski azilni centri polni. Objavljali so fotografije razbitih, pretepenih nemških otrok, ki naj bi bili žrtve muslimanskih »barbarov«, toda vse te fotografije so bile stare nekaj let, brez zveze z muslimanskimi »barbari«, kaj šele z begunci. Ob eni izmed teh fotografij je stal pripis: »12-letni deček, ki so ga Arabci pretepli zaradi njegovih modrih oči!« No, leta 2008 je ob tej fotografiji stal pripis, da gre za štiriletno deklico, ki jo je napadel rotvajler. Verjetno zaradi njenih modrih oči. Neonacistične spletne strani so objavljale intenzivno zgodbo o najstnici, ki jo je menda posilila »skupina tujcev« – kot se je izkazalo, je šlo le za izmišljotino. V drugih primerih »posilstev« prav tako. V Fuldi pa so imeli izmišljeno pravo epidemijo »posilstev«.

Ergo: muslimani – begunci še toliko bolj – so bili obsojeni, še preden se je zgodil Köln. Vse te grozljivke so skušale ustvariti vtis, da so »prosilci za azil predisponirani za kriminal in izkoriščanje dobre volje nemških ljudi.« Köln je očitno vse spremenil: kdor prej ni verjel, da prosilci za azil iz živalskih vrtov kradejo koze in jih potem v parkih vrtijo na žaru, zdaj verjame. Teorij zarote ne odpišite več kar tako, pravijo: teorije zarote so po novem le dejstva, ki čakajo, da se zgodijo. Po novem ima vse, kar so evropski skrajneži govorili o prosilcih za azil (da izkoriščajo socialno državo, da domačinom kradejo delovna mesta, da ogrožajo nacionalno varnost, da so teroristi ipd.), status resnice. Donald Trump, prvi slovenski zet, ima prav.

In tu je problem: tisti, ki so spolno nadlegovanje deklet v Kölnu razglasili za teroristično dejanje, so za teroristično dejanje pozabili razglasiti šikaniranje, dehumaniziranje in demoniziranje beguncev, prosilcev za azil, muslimanov in drugih »moških severnoafriškega videza«. Lahko rečeš, da je bilo spolno nadlegovanje kölnskih deklet teroristično dejanje: teroristično dejanje ni le napad, temveč je vedno tudi sporočilo, s katerim skušajo teroristi zastrašiti neko skupnost. Tudi šikaniranje (demoniziranje, teorije zarote, rasistične izmišljotine ipd.), ki ga v Nemčiji in drugod po Evropi doživljajo begunci, prosilci za azil, muslimani, »moški severnoafriškega videza«, ni le napad, temveč hkrati sporočilo, s katerim se skušata zastraševati muslimanska skupnost in skupnost modrih oči, če smo že ravno pri tem. V demokratični družbi bi enako silovito obsodili oboje, spolni in rasni terorizem, spolne in fašistoidne napade, toda demokracija je podlegla histeriji. Histerija postaja nova družbena ureditev Evropske unije. Demokracija je vse bolj antipatična. Kot pravi desnica: priseljenci izkoriščajo demokracijo! Nanjo računajo! In nanjo se lahko vedno zanesejo! Še huje: levica begunce in druge migrante »uvaža«, da bi dobila nove volivce in lažje zmagovala na volitvah! Zato se je treba demokracije znebiti.

Po novem ima vse, kar so evropski skrajneži govorili o prosilcih za azil, status resnice.

Posilstvo skrajne desnice

Dober teden po aferi »spolno nadlegovanje« so Nemci – verjetno tisti z modrimi očmi – v Kölnu brutalno pretepli več »tujcev«, »moških severnoafriškega videza«, ki s spolnim nadlegovanjem niso imeli nobene zveze (belec, ki je lani v južnokarolinski cerkvi pobil devet črncev, je oznanil: »Posiljujete naše ženske in prisvajate si našo deželo!«). Nič posebnega. Nemška skrajna desnica se je lani vse bolj brutalizirala. Napadi na begunske, azilne centre so se množili – do začetka decembra je bilo napadov na azilne centre več kot 800, okrog 70 centrov pa so požgali. Protibegunska retorika se je vse bolj stopnjevala, tetoviranim skinom, ki najraje slavijo »Kri & Čast«, pa so se pridruževali številni ugledni, zgledni, »zaskrbljeni« državljani, »dobri« kristjani, feni trde »putinovske« roke, celo liberalci, intelektualci, novinarji, umetniki (npr. dramatik Rolf Hochhuth), nekdanji komunisti in pacifisti (poroča Spiegel), ki so – magari s prijaznim, kultiviranim, dobrososedskim nasmeškom – marširali po mestih. Prirejali so pegidske shode, zastrupljali in radikalizirali ozračje, uprizarjali »digitalno ofenzivo« (»Mar nima Dachau taborišča?«, »Vse bi jih bilo treba iztrebiti«, »Najprej bi jih bilo treba nekajkrat po gobcu, da začnejo živali piskati, potem pa bi jih bilo treba deportirati«), oznanjali, da so jih politika, banke, korporacije in elite izdale (nacionalizem in socializem se ne bi poročila prvič, mar ne), s čimer so odprle vrata islamizaciji, šeriatskemu pravu in iztrebljenju kristjanov, se prikazovali kot žrtve, vzklikali »Mi smo Nemčija«, mahali z nemškimi zastavami, opevali svojo nadpolitičnost (»niti levi niti desni«), svarili pred burkami in tekmovali v tem, kdo bo drastičnejši. Svoje gibanje so oglaševali s fotografijo plavolase Nemke s plavolasim otrokom v naročju.

V demokratični družbi bi vse to obsodili enako silovito kot spolno nadlegovanje deklet. Še več: če je spolno nadlegovanje žensk v demokratični družbi prepovedano, potem bi morala biti prepovedana tudi histerizacija družbe, ki jo zganja skrajna desnica. Toda ne: vsi očitno čakajo, da bo demokracijo zamenjalo nekaj drugega, nekaj novega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je demokracijo zamenjal fašizem, ki je potem posilil Evropo. Tako kot jo zdaj posiljuje skrajna desnica.

Naredite mi to celino spet belsko!

Donald Trump je nedavno – nekaj dni po dogodkih v Kölnu – lansiral svoj prvi televizijski oglas, 30-sekundni spot, ki izgleda kot napovednik za akcijski blockbuster, v katerem bo Trump superjunaško rešil Ameriko. Ameriko bo naredil spet veliko, pri tem pa žel takšne uspehe, da bo ljudem kar dolgčas. Oglas je le agresivni, zgoščeni, kakofonični rezime tega, kar je povedal do sedaj – priseljenci so teroristi, vse je treba deportirati, na ameriško-mehiški meji je treba postaviti zid, muslimanom je treba prepovedati vstop v Ameriko, Islamsko državo je treba obglaviti in ji vzeti nafto. Ko se Trumpov evangelij histerično zgosti, izgleda kot napovednik za pogromski shod kakšne neonacistične stranke ali pa Kukluksklana. Protestniki v Vermontu so Trumpa razglašali za fašista, celo New York Times pa je zapisal, da je Trump »republikansko stranko in njeno politiko pripeljal na rob fašizma«.

Trump, ki trdi, da je Barack Obama v resnici prikriti musliman (potemtakem tujec, nekristjan), ni weimarski pučist, temveč plutokrat. Ni karnevalski eksces bavarskih pivnic, temveč groteskni eksces neoliberalizma in vojne proti terorju, ki skuša že od dneva št. 1 poskrbeti predvsem za varnost tega plenilskega neokapitalizma. Njegova kampanja – dolg sovražni govor – temelji na zastraševanju, na histerizaciji Amerike, na politiki rasne segregacije, na glasni populistični artikulaciji tega, kar mali ljudje »le mislijo« (ali pa si »skrivaj« želijo), na iracionalnih fašistoidnih obljubah (zid, deportacija 11 milijonov »nedokumentiranih« Latinskih Američanov, prepoved vstopa muslimanom ipd.), nagovarja pa, kot rečeno, panične, prestrašene, užaljene, ponižane, jezne belce, predvsem belske moške, ki imajo občutek, da izgubljajo bitko s črnci in bitko z ženskami. Trump tem belcem, ki so slabo obveščeni o pravih vzrokih za svojo ekonomsko osamljenost, socialno izključenost, prikrajšanost, deklasiranost, revščino, podplačanost, brezposelnost ipd., tako da ne vidijo, da za njihovo bedo ni kriva demokracija, temveč prav odsotnost demokracije (neoliberalne politike, razdavčitev bogatih, privatizacija družbenega bogastva, sekanje socialne države, razbijanje javnega sektorja, kapitalizem izrednih razmer, selitev delovnih mest v tretji svet ipd.), obljublja, da bo Ameriko naredil spet veliko – Ameriko, v kateri bodo spet glavni belci. In v kateri bodo spet glavni moški. Trumpov predvolilni slogan bi se lahko glasil tudi: Naredite mi to deželo spet belsko!

Evropa pa ga tako dobro kopira, da izgleda kot njegova kabarejska impersonatorka. Zato ne preseneča, da v njegovem predvolilnem oglasu najdete evropske posnetke: ko narator TV-oglasa govori o tem, kako bo Trump z zidom ustavil ilegalno priseljevanje, vidimo posnetke ljudi, ki prečkajo »preveč odprto« ameriško-mehiško mejo, toda to niso Mehičani z ameriško-mehiške meje, temveč »moški severnoafriškega videza« s špansko-maroške meje (Melilla). Kaj so hoteli reči s tem? Da je Evropa že prehitela Ameriko? Da je Evropa že presegla Trumpa?

Ne, Evropa res ne kani zaostajati za Trumpom: zastraševanje, histerizacija, populizem, sla po rasni segregaciji, iracionalne, fašistoidne politike (prepoved vstopa muslimanom na Slovaško ipd.). In ja, tudi v Evropi imate panične, prestrašene, užaljene, ponižane, jezne belce, predvsem belske moške, izgubljene med slabimi informacijami o pravih vzrokih za svojo bedo in prepričane, da izgubljajo bitko z nekrščanskimi tujci (»moškimi severnoafriškega videza«) in bitko z ženskami. Skrajna desnica jim obljublja vrnitev »prave« Evrope – Evrope, v kateri bodo spet glavni belski kristjani. In v kateri bodo spet glavni moški. Rasna hierarhija se bo vrnila v paketu z oživljenim patriarhatom.

Kölnsko spolno nadlegovanje so že preoblikovali v sporočilo, okej, svarilo: Ženske, ponoči ne hodite same ven! Pazite se tujih moških! Zlasti »temnih«! Žena naj bo doma, čaka naj na moža! Kar je mož, je žena! Žensko je treba ponovno »udomačiti«. Spraviti jo je treba pod nadzor. Zato ne preseneča, da desnica – tudi pri nas – že napoveduje prepoved splava. Ženska ne sme več imeti možnosti izbire! In zato ne preseneča, da desnica – tudi pri nas – že rovari proti zunajzakonski skupnosti. Žensko je treba prikleniti na moškega – z zakonom! In čim manj vrtcev: da bo ženska doma. Toliko o spolnem terorju.

Nekristjane pa bodo pod kontrolo spravili drugače – s prepovedjo vstopa, deportacijami, segregacijo. In če bo treba (in če bo to zahtevalo ljudstvo), bo Dachau spet dobil taborišče.

Veliko terorja in posiljevanja bo potrebnega, da bodo Evropo naredili spet veliko.

»Nobena druga politična sila nima takšnega zagona in takšne kohezivnosti kot skrajna desnica,« pravi Serge Halimi, šef revije Le Monde diplomatique. »In nobena politična stranka nima prepričljive strategije, s katero bi lahko kljubovala skrajni desnici.« Nekaj takega se je zgodilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko ni bilo ne politične stranke ne politične sile, ki bi lahko tekmovala s fašizmom.

Evropa je zadnja, ki bi pustila, da bi ji Trump ukradel šov. Preveč ceni in ljubi svojo tradicijo. In tiste, ki jo posiljujejo. Fašizma si ni izmislila Amerika, temveč Evropa.