Sirski begunci, tudi otroci, so v Turčiji poceni delovna sila

V okrožju Zeytinburnu v Istanbulu je več sto tekstilnih tovarn. Da so tam, obiskovalca ne opozarjajo table z imeni, tudi oglasov za iskanje delavcev nikjer ni. Kdor želi v teh tovarnah delati, mora samo potrkati na vrata na videz praznih stavb, kjer v kleti ropotajo šivalni stroji. Tako je po poročanju die Zeit delo našel tudi 23-letni Sirec Luai, ki je v Damasku študiral energetske tehnike. Zdaj v Istanbulu na pižame za otroke šiva roza našitke. To dela od jutra do večera, deset ur na dan, šest dni v tednu za 300 evrov na mesec. Seveda to delo opravlja nezakonito.

Zakonito sme v Turčiji delati  6800 Sircev. Preostalim od 2. milijonov zato ne preostane drugega, kot da delajo nezakonito ali pa se odpravijo na tvegano pot v EU. To naj bi se spremenilo, saj je Turčija januarja sprejela zakon o delu beguncev iz Sirije. Z dovoljenjem bodo begunci iz Sirije lahko legalno delali, dobili bodo pravico do zdravstvenega zavarovanja in minimalne plače v Turčiji, ki znaša 1300 lir, kar je po uradnem tečaju Evropske  centralne banke (ECB) 424 evrov. Turčija je ta zakon sprejela potem, ko ji je EU v upanju, da bo tako manj beguncev prišlo v Evropo, obljubila 3 milijarde evrov pomoči za reševanje problema sirskih beguncev.

Toda da bo nov zakon res zaživel, verjamejo le redki. Zlasti nezakoniti delavci, kot je Luai, od tega ne bodo imeli prav veliko koristi, pravi Murat Erdogan, raziskovalec migracij na univerzi Hacettepe v Ankari. Lastniki ilegalnih tovarn, kjer zaposleni večinoma delajo brez dokumentov, se ne bodo prijavili pri oblasteh. Lastniki skoraj vseh ilegalnih tovarn v okrožju Zeytinburnu v Istanbulu zaposlujejo begunce. Pogosto jih plačajo slabše kot sodelavce Turke. Turkinja, ki dela na stroju za Luaijem, recimo zasluži 450 evrov na mesec. Luai si s 300 evri na mesec ne more privoščiti stanovanja, zato si s 13 sostanovalci deli sobo.

»Begunci so dobri za takšne delodajalce, ker so poceni,« razlaga raziskovalec Erdogan. Delavci z dokumenti in zdravstvenim zavarovanjem jih na mesec stanejo vsaj 2500 lir ali 757 evrov. Po podatkih združenja delodajalce v TISK v Turčiji dela vsaj 300 tisoč Sircev, večina na črno. Polovica Sircev zasluži le 220 evrov na mesec, kar je veliko premalo, da bi lahko preživljali sebe in svojo družino.

Delajo tudi otroci. Eden izmed njih je 14-letni Mohamed iz Aleppa, ki za 800 lir na mesec obrača nogavice. Njegova družina je še v Siriji. Pošilja ji vse, kar mu ostane od skromne plače. Lastnik obrata Ramazan pravi, da mu dela uslugo. »Vem, da bi moral biti v šoli, vendar mora delati. Jaz mu dajem delo,« razlaga. V Turčiji hodi v šolo le tretjina od 700 tisoč šoloobveznih begunskih otrok, opozarja organizacija Human Rights Watch.

Ramazan pravi, da za delovno dovoljenje za begunce še ni slišal. Sirci, ki na črno delajo v Turčiji, ne verjamejo, da bi jih lastniki legalno zaposlili. Legalno bi prej zaposlili Turke, saj je stopnja brezposelnosti v Turčiji 10 odstotkov, med mladimi 20 odstotkov. Mnogi Turki se pritožujejo, da jim Sirci jemljejo službe. Po anketi delodajalskega združenja TISK le 5,4 odstotka vprašanih Turkov podpira delovno dovoljenje brez omejitev za Sirce. Brez pogojev tega dovoljenja tudi ni mogoče dobiti. Dobi ga lahko le Sirec, ki je že vsaj šest mesecev registriran v Turčiji. Poleg tega lahko Sirci predstavljajo največ 10 odstotkov zaposlenih v posameznem podjetju.

Med redkimi Sirci, ki že imajo delovno dovoljenje, je 29-letna Sirka Shadin, ki je po poklicu učiteljica angleščine, v Istanbulu pa prodaja na tržnici. Na mesec zasluži 970 evrov, na podlagi delovnega dovoljenja, ki ga je dobila januarja, je zdravstveno zavarovana. Ko je pred kratkim morala k zdravniku, je izkusila, kaj to pomeni. »Rekla sem, da sem iz Sirije, in pomočnica je postala zelo neprijazna. Ko pa je potem videla moje delovno dovoljenje, so me naenkrat začeli obravnavati kot turško državljanko,« je povedala Shadin.