Nevarnost radona

Nacionalni inštitut za javno zdravje je prejšnji teden objavil poročilo o meritvah koncentracij radona v šolah in vrtcih v lanskem letu. Od 126 pregledanih prostorov so zvišane vrednosti ugotovili v kar 43.

Radon je žlahtni plin, ki nastane iz radija z radioaktivnim razpadom v zemeljski skorji. Tam, kjer so tla dovolj porozna, ima plin prosto pot na površje in v ozračje, kjer se toliko razredči, da so njegove koncentracije zanemarljive. Če pa na poti na površje naleti na zaprt in slabše prepusten prostor, na primer na kraško jamo, rudniški rov ali pa recimo na kletno učilnico v šoli, se začne tam nabirati in koncentracija v takem prostoru lahko precej naraste. »Večinoma so težave v starejših zgradbah, kjer je temeljna plošča v slabšem stanju. Skozi vsako špranjo lahko radon prodira v zgradbo,« razlaga dr. Damijan Škrk, direktor Uprave za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za spremljanje problematike radona. Zadnja leta je položaj ponekod poslabšala nestrokovno opravljena energetska sanacija šol in vrtcev. »Pred sanacijo je bila lahko temeljna plošča v slabšem stanju, zaradi česar je v objekt uhajal radon, vendar je bilo tudi tesnjenje oken slabo, zato se je objekt na neki način sproti prezračeval. Potem pa so okna zamenjali, temeljna plošča pa je ostala enaka, radon se je nabiral v prostoru, ven pa zaradi odličnega tesnjenja oken ni mogel.«

Slovenci zaradi naravnega ozadja, torej radioaktivnega sevanja, ki smo mu izpostavljeni zaradi naravnih dejavnikov, na leto prejmemo odmerke od 2 do 3 milisiverte. Radon, ki uhaja iz zemeljske skorje, v povprečju k temu odmerku prispeva polovico. V spornih prostorih šol in vrtcev bi bila letna količina sevanja, če bi se otroci tam zadrževali po osem ur na dan, vsaj še enkrat višja.

To je sicer še vedno zelo nizka letna količina, nižja od naravnega ozadja marsikje na planetu in daleč pod zaznavno mejo škodljivosti. A radon kljub temu ni nedolžen. Nevaren je zato, ker ga vdihavamo, njegovi razpadni produkti pa so alfa sevalci. »Glede na epidemiološke raziskave je radon vzrok za deset odstotkov primerov pljučnega raka,« pravi Damijan Škrk.

Prvi ukrep proti zvišanim koncentracijam radona je prezračevanje. Ob koncu tedna, ko v prostorih ni nikogar, koncentracije praviloma močno narastejo. Poleg prezračevanja spornih prostorov si ustanove tudi prizadevajo, da v njih izvajajo čim manj pouka in da se nihče v njih ne zadržuje po več ur hkrati. Čeprav so lanske meritve v šolah in vrtcih presežne koncentracije radona zaznale v več kot tretjini pregledanih prostorov, teh ugotovitev ni mogoče prenesti na celotno državo. »Meritve, ki jih izvajamo, so ciljane. Merimo na območjih, kjer zaradi različnih razlogov pričakujemo zvišane vrednosti,« pojasnjuje Škrk. Meritve so omejene na prostore, kjer se več časa zadržuje več ljudi, predvsem otrok. Za številne zasebne prostore, kjer bi bile koncentracije lahko še veliko višje, preprosto ne vemo. Kot pravi Škrk, se to utegne spremeniti. »Trendi gredo v smeri, da bi po zgledu energetske izkaznice vsaka nepremičnina imela tudi radonsko izkaznico.« V nekaterih državah je taka izkaznica že pogoj za prodajo ali oddajo stanovanja.