Prepozna razrešitev

To, da je premier vlade pozval k razrešitvi kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ni presenečenje. Pozivov k razrešitvi se je v času njenega ministrovanja nabralo veliko. Pred meseci je tako odstopila večina članov Nacionalnega sveta za kulturo, ker naj bi ministrica svoj resor vodila politično, nestrokovno, konfliktno, avtoritarno, brez vizije. Odstopili so, ker je Cerar takrat ministrici še zaupal.

Sedaj ji več ne. Miro Cerar bo ministrico poslal nazaj v poslanske klopi, ker se pri opravljanju funkcije ni izkazala. »S svojim delovanjem, predvsem pa nedelovanjem, je povzročila oziroma sprožila za slovensko kulturo negativne posledice in procese,« je zapisal v obrazložitvi svojega predloga in dodal, kako naj bi se vlada v polni meri zavedala, da »je kultura pomembna za identiteto slovenskega naroda in države.«

Cerarjeve besede so dobrodošle, a neiskrene. Ista vladna koalicija, isti premier in njegov finančni minister so kulturnemu resorju namenili najnižji proračun v zgodovini slovenske države. Med lanskimi proračunskimi pogajanji je odhajajoča ministrica protestirala, a se je potem javno pohvalila, kako ji je za kanček uspelo premakniti nepopustljivega finančnega ministra in kako se kulturi v prihodnosti obetajo lepši časi. Če bi ministrico resnično skrbela prihodnost slovenske kulture, bi že takrat protestno odšla.

Še bolj nenavaden je povod za odstavitev. Zapletlo se je pri vprašanju idrijskega Centra za upravljanje z dediščino živega srebra. Vlada je na Center želela prenesti upravljanje rudnika, aktivnosti vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoring vplivnega območja rudnika Idrija, ministrica pa sklepa vlade ni želela izvršiti. »Rudarjenje ne spada v kulturo,« je zatrjevala. Na prvi pogled ima prav, a trditve, da se bo ministrstvo ukvarjalo z rudarjenjem in bo zato trpela kultura, so netočne. Rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, neizvršeni vladni sklep pa jasno razmejuje financiranje dejavnosti javnega zavoda. Z drugimi besedami, gospodarsko ministrstvo financira vzdrževanje in monitoring jamskega kompleksa, ministrstvo za kulturo pa naj bi financiralo samo vzdrževanje kulturne dediščine idrijskega rudnika. Ministrica Julijana Bizjak je svojeglavo vztrajala pri svojem, hkrati pa je, neprepričljivo, Cerarja obtožila šovinizma.

Pa je to res glavni razlog za razhod? Banalno merjenje moči je simptom nečesa drugega. Kulturna politika je že leta talka koalicijskih pogajanj, večina resornih ministrov kulturne problematike ne pozna, hkrati je njihova politična moč šibka. V prvi vrsti za to ni kriva Julijana Bizjak Mlakar, pač pa Miro Cerar, ki jo je izbral, zaupal, nedavno še podpiral. Naj zapišemo še enkrat, Miru Cerarju je bilo čisto vseeno za proteste zaradi proračunskih rezov, niti trznil ni pri odstopu članov Nacionalnega sveta za kulturo, pri klicih o tem, »da ministrstvo ne uresničuje niti tistih ciljev nacionalnega programa za kulturo, za katere niso potrebna dodatna sredstva«. Takrat je Cerar govoril o nedopustnih ultimatih kulturnikov, danes pa so štiri mesece stari argumenti odstopajočih članov nacionalnega sveta za kulturo kar naenkrat zašli v obrazložitev predloga za razrešitev.

Žal je težko verjeti, da bo novi minister ali ministrica bistveno boljši od Julijane Bizjak Mlakar.