Migranti prinesli Pulitzerjevo nagrado

Fotografija, pravijo, pogosto pove več kot tisoč besed. In včasih je tudi nagrajena. Zgodi se, da celo z ugledno Pulitzerjevo nagrado, zelo redko pa je takšne časti deležen slovenski fotograf.

A prav to se je zgodilo ta teden, ko je bila nagrajena fotografija Srdjana Živulovića, na kateri je kolona migrantov, ki so 20. oktobra utrujeni hodili proti Brežicam, po poti, za katero so verjeli, da vodi v »boljše življenje«. Ne vedoč, kaj vse jih še čaka na evropskih mejah. »Ti ljudje morajo iz civiliziranega sveta v civilizirani svet – čez polja, čez vodo, skozi policijsko nasilje. Iz sveta, kjer so postali nezaželeni, v nov narobe svet,« je pojasnil nagrajenec, ki že 25 let sodeluje s tiskovno agencijo Reuters.

Ta je tudi izbirala, katere fotografije bo prijavila na natečaj. Vedno si prizadeva za zmago, zato se v izbor uvrsti zgolj smetana. Prednost tega je, da fotografij ne izbirajo fotografi sami, saj so ti, ker so bili priča dogodkom, v zgodbe čustveno vpleteni. Kljub temu Živulović pravi, da bi sam izbral isto fotografijo, saj se mu zdi, da je od vseh najmočnejša: »Sem fotograf in vidim 400 ljudi, ki hodijo proti Brežicam, kjer jih čaka drugačna prihodnost. Pomembna simbolika je v odsevu v reki, ki poudarja dvoličnost politike.«

Letošnjo Pulitzerjevo nagrado za fotografijo si je pravzaprav razdelilo več fotografov New York Timesa in Reutersa za fotografije o evropski migrantski krizi. Živulović je približno deset let delal v časopisni hiši Delo, od leta 1992 ima svojo fotografsko agencijo Bobo, od slovenske osamosvojitvene vojne pa sodeluje z agencijo Reuters. Tam ima nemalokrat tudi fotografijo dneva, trenutki, ki jih je ujel, pa krasijo naslovnice svetovnih časopisov. Serija 17 fotografij tiskovne agencije Reuters, med katerimi je tudi Živulovićeva, zajema prizore z balkanske migrantske poti, od zaskrbljenih obrazov do stisk ljudi in prizadevanj na poti vse od Egejskega morja, obal Turčije in grških otokov do prizorov na grško-makedonski, srbsko-madžarski ter avstrijsko-nemški meji. Pulitzerjeve nagrade na Univerzi Columbia v New Yorku sicer vsako leto podeljujejo v 14 novinarskih kategorijah ter petih knjižnih in po eni glasbeni in dramski kategoriji.

Srdjanu Živuloviću je leta 1972 oče za novoletno darilo kupil fotoaparat. Od takrat, kot pravi, ga ni izpustil iz rok. Na svoji poklicni poti je bil priča številnim zgodovinskim dogodkom – v Romuniji, Izraelu, Turčiji, na Kosovu, v Srbiji in drugod. Pri ustanovitvi fotografske agencije Bobo mu je pomagala ekipa ukinjenega dnevnika Republika, priskrbela mu je poslovni prostor, on pa je vložil v opremo. Naročniki fotografij agencije Bobo so danes večinoma domači in tuji mediji, protokol, predsednik vlade, predsednik republike, ministrstva in tuje agencije, kot so Reuters, AP in EPA.

Živulović si niti ne zna predstavljati, kaj Pulitzerjeva nagrada pomeni za njegovo kariero, a ne pričakuje velikih preobratov. Ima namen ostati skromen in v objektiv še naprej lovi zgodbe drugih ljudi.

Živulović tako nadaljuje uspešno leto za slovenske fotografe, saj sta pred kratkim še eno prestižno nagrado (Wold Press Photo) prejela tudi občasni Mladinin sodelavec Matic Zorman in Matjaž Krivic.