Izak Košir

  • Izak Košir

    13. 1. 2017

    Mladina 2

    Politika

    Koga moti Uroš Grilc kot kandidat za generalnega direktorja RTV Slovenija?

    Razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija je zaključen. Nanj se je prijavilo pet kandidatov: zdajšnji v. d. generalnega direktorja Marko Filli, nekdanji kulturni minister Uroš Grilc, televizijski producent Igor Rozman ter nekdanja direktorja Filmskega sklada RS Igor Kadunc in Irena Ostrouška. Zadnja dva naj bi (neuradno) poslala nepopolni vlogi. Več

  • Izak Košir

    13. 1. 2017

    Mladina 2

    Politika

    Svetleča stranka

    Neonski napisi so lahko moteči, zlasti če so veliki. In še toliko bolj, če oglašujejo politično stranko.  Več

  • Izak Košir

    13. 1. 2017

    Politika

    Radio Mladina: Borut Mekina o Cerarjevi bodybuilding politiki

    Pogovor v podkastu je nastal na podlagi članka Mišice namesto razuma>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/302490442&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Izak Košir

    6. 1. 2017

    Mladina 1

    Družba

    Prepovedani kondomi

    Razredničarka 9. razreda osnovne šole v Dravogradu je za tradicionalno decembrsko obdarovanje učencem predlagala, naj si medsebojno podarijo zavojček kondomov kot »varno popotnico v srednješolske dni«. Najstniki naj bi bili navdušeni, varna spolnost je namreč pomembna, obveščanje o njej pa še posebej. A vseh učiteljičina poteza ni razveselila. Prvi je njeno namero obsodil konservativni spletni portal Domovina.je. Med drugim je pisal o »globoki vrednostni krizi, v katero je zabredla sodobna družba,« ter o »nedopustnih pritiskih« na spolno nedotakljive osebe. Obdarovanja s kondomi nato ni bilo. Tako se je skupaj z ravnateljico odločila tudi razredničarka. Na ministrstvu za izobraževanje pa so dejali, da naj bi bila razredničarka delovala »neprimerno in nestrokovno«. Več

  • Izak Košir

    16. 12. 2016

    Mladina 50

    Družba

    Mediji kot sejalci strahu

    Skupina študentov 2. letnika Multimedije na Fakulteti za elektrotehniko je sprejela izziv, kako vrstnikom predstaviti vpliv medijev v odnosu do migrantske krize. Razvili so algoritem, imenovan Fear Index, ki za medijsko besedilo oceni faktor negativne subjektivnosti. S projektom so zmagali na tekmovanju OVSE v Hamburgu, kjer se je pomerilo več kot 40 univerz z vsega sveta. Več

  • Izak Košir

    8. 12. 2016

    Družba

    Kdo se boji Miklavževega Črnega Petra?

    Črni Peter oziroma »Zwarte Piet« je predbožični običaj na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu, ki pa se (prepočasi) opušča, saj številni menijo, da je neprimeren, celo rasističen. Zwarte Piet izvira iz belgijske zgodovine, o tem, kaj naj bi pravzaprav predstavljal, pa kroži več razlag. Gre za običaj, ki ga obudijo vsako leto 5. ali 6. decembra, odvisno od države. Če je verjeti zgodovinskim virom, je bil Zwarte Piet suženj sv. Nikolaja, če pa je verjeti zagovornikom, ki svojih trditev niso utemeljili na nikakršnih dejstvih, gre za Nikolajevega »pomočnika«. Več

  • Izak Košir

    11. 11. 2016

    Svet

    Kako Ameriko spet narediti veliko

    To je moj stodnevni načrt, kako Ameriko narediti spet veliko, je napisal novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump in dodal, da gre za pogodbo med njim in ameriškimi volivci, ki naj bi se začela s spremembami ne pri repu, temveč pri glavi – v Washingtonu. Že prvi dan svojega mandata naj bi njegova administracija zato takoj začela uresničevati naslednjih šest ukrepov, ki naj bi odpravili korupcijo in tajne dogovore. V sklopu teh bo med drugim predlagala bo ustavno dopolnilo za uvedbo omejenega mandata za vse člane kongresa, zamrznila zaposlovanje zveznih uslužbencev, zvezno javno upravo zmanjšala z mehkimi ukrepi (z izjemo vojske, javne varnosti in zdravja), uvedla petletne prepovedi za uslužbence Bele hiše in kongresa, da postanejo lobisti, potem ko nehajo delati za državo, doživljenjsko prepovedala uslužbencem Bele hiše, da lobirajo v imenu katerekoli tuje vlade, prav tako pa bozačela veljati tudi popolna prepoved za tuje lobiste, da bi zbirali denar za ameriške volitve. Več

  • Izak Košir

    7. 10. 2016

    Mladina 40

    Družba

    Pravi moški

    »Sem mama osnovnošolke in pogosto prelistam njene učbenike in berila ter se z njo o vsebinah, ki se jih učijo, pogovarjam. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko mi je pokazala, kaj so brali v berilu za 4. razred. Vsebina me je dobesedno pretresla,« nam je zaupala mama osnovnošolke, sicer socialna delavka, ki se pri delu pogosto srečuje s posledicami privzgojenih norm in sporočil, ki jih v otroke vsadimo, ne da bi pomislili, kakšne posledice lahko imajo kasneje v življenju. Več

  • Izak Košir

    12. 8. 2016

    Mladina 32

    Družba

    Predpotopni pogoji

    Štipendije so danes za številne študente in dijake ključne, da se lahko nemoteno šolajo naprej. Razumljivo je, da so pogoji za njih strogi, saj lahko prihaja do številnih zlorab. Malo manj razumljivo pa je, da se leta 2016 pojavljajo tudi pogoji, ki bi jih lahko označili za predpotopne in celo krivične. Za primer vzemimo situacijo mladega avtorja in (zaenkrat še) Zoisovega štipendista, ki želi ostati anonimen. Po izidu prve literarne zbirke je na razpisu za Zoisove štipendije ugotovil, da mu zbirko upoštevajo kot samostojen umetniški dosežek le v primeru, če zanjo prejme dve pozitivni oceni, torej kritiki oziroma recenziji. Dosežek torej ni njegovo delo, temveč delo drugih o njegovem delu. A tu se stvar še bolj zaplete. Štejejo zgolj recenzije, ki so zapisane v Cobissu, digitaliziranem arhivu knjižničnega gradiva. To poleg strokovnih literarnih revij pomeni še kritike iz osrednjih časopisov, denimo Dela in Dnevnika, čeprav so te pogosteje bolj skope in publicistične kot tiste, zapisane na specializiranih spletnih straneh. Prav tako za referenčne kritike ne veljajo za to specializirane radijske oddaje, na primer oddaja S knjižnega trga na 1. programu Radia Slovenija. Spregledane so vse recenzije na radijskih in televizijskih postajah, kar je malodane smešno. Več

  • Izak Košir

    29. 7. 2016

    Mladina 30

    Družba

    Po seksizmu še homofobija

    Po seksizmu v društvu PEN imamo v literarnih krogih zdaj opraviti še s homofobijo. Del Škucove literarne založbe, ki se ukvarja z LGBT-tematiko, se je pred kratkim znašel v primežu Javne agencije za knjigo (JAK). Ta ni podprla sklopa festivala Živa književnost, v katerem naj bi prebirali literaturo z LGBT-vsebino. Škuc je zato na JAK poslal odziv na odločbo o sofinanciranju (prvopodpisani je pisatelj Brane Mozetič). V njem so podpisniki poudarili nenavadne trditve, ki jih je agencija zapisala v obrazložitvi. Te po Mozetičevem mnenju ne izražajo zgolj homofobije, temveč celo diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Več