Diskriminacija zaradi narodnosti

Koga Slovenci ne bi zaposlili je novejša različica že skoraj tradicionalne raziskave Koga Slovenci ne bi imeli za soseda. Lani avgusta so v Medianini raziskavi anketiranci odgovorili, da bi za soseda v okolju, kjer živijo, najraje imeli Slovenca (25 odstotkov), sledili so Avstrijci (12 odstotkov), Hrvati (9 odstotkov), Srbi (8 odstotkov) in Bošnjaki (6 odstotkov). Kot so takrat pokazali odgovori, bi tudi denar najraje posodili Slovencu (19 odstotkov). Narodnost je za Slovence pomembna. Očitno odloča tudi o tem, ali je človeku vredno zaupati ali ne.

Tokrat je Ekvilib Inštitut opravil raziskavo o diskriminaciji na trgu dela. Letos je potekala v devetih državah, med drugim v Sloveniji. Na razpisano delovno mesto se je najprej prijavil kandidat neslovenskega rodu, vendar s slovenskim državljanstvom. Naslednji dan se je na isto delovno mesto prijavil slovenski kandidat. Oba sta imela enako izobrazbo in primerljive delovne izkušnje. Razlikovala sta se le po izvoru, kar je bilo razvidno iz imena, govorjenih jezikov in obvezne priložene fotografije.

V prvem poizkusu sta se prijavljala kandidat slovenskega in kandidat romskega rodu. Prvi je bil uspešen v 23 odstotkih prijav, drugi pa v 20 odstotkih. Zaradi slabega odziva delodajalcev tu težko govorimo o statistično dokazani diskriminaciji, saj je bil slovenski kandidat na razgovor povabljen sedemkrat, romski pa šestkrat.

V drugem poskusu sta se na razpisana delovna mesta prijavljala kandidat bošnjaškega in kandidat slovenskega rodu. Slovenski kandidat je ponovno prejel sedem povabil na razgovor, bošnjaški pa le štiri. »Trg dela je pomemben družbeni prostor in diskriminacija na trgu dela ima hude posledice za prizadete iskalce zaposlitve. Za večino izmed nas je delo namreč edini način za pridobivanje dohodka in zagotavljanje ekonomske neodvisnosti. Izključitev iz zaposlovanja oziroma zaposlovanje na delovna mesta pod dejanskimi kvalifikacijami kandidatov zaradi diskriminacije pa ovira socialno in ekonomsko vključevanje. Dolgotrajnejše iskanje zaposlitve vpliva tudi na samozavest iskalcev, kar še dodatno zmanjšuje njihovo uspešnost,« pojasnjuje Petra Hartman, strokovna sodelavka pri Ekvilib Inštitutu, in dodaja, da namen projekta ni bil, da bi opozorili na ravnanje konkretnih delodajalcev, želeli so le osvetliti problematiko.

Podobno raziskavo so opravili pred nekaj leti. Z njo so ugotovili, da je rasna diskriminacija pogosta tudi na trgu najemniških stanovanj. Več kot tretjina oseb tujega rodu do njih ne more po lastni izbiri. V Sloveniji so odrekli stanovanje tretjini t. i. nedomačinov, najslabše so jo odnesli tisti, ki so po rodu iz drugih republik nekdanje Jugoslavije.

Ne pozabimo, da je diskriminacija pri zaposlovanju prepovedana. Izsledke preizkusa številne evropske države uporabljajo na sodiščih kot dokazovanje obstoja diskriminatornih praks. Slovenske ugotovitve bi morale zbuditi predvsem državo, saj je ta žrtve diskriminacije dolžna zavarovati, kršitelje pa kaznovati.