3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Sestreljena gazela
Uradni dokument o tem, da je sestreljeni pilot Toni Mrlak izrazil željo po prestopu v Teritorialno obrambo
Dokument izenačuje status pokojnega Mrlaka s statusom pripadnika Teritorialne obrambe. Njegova verodostojnost se je Janši zdela vprašljiva, pred dnevi jo je potrdilo ministrstvo za obrambo.
Zgodba o Toniju (Antonu) Mrlaku, pilotu helikopterja, ki so ga med osamosvojitveno vojno sestrelili nad Ljubljano, je ena od najbolj žalostnih zgodb slovenske osamosvojitve. Ne samo zato, ker je Mrlak skupaj z Makedoncem Bojančetom Sibinovskim tistega dne prevažal kruh. Ne zato, ker se je skupaj še z nekaterimi drugimi pogovarjal o prestopu na slovensko stran. In tudi ne zato, ker so njegovi svojci desetletje čakali, da država formalnopravno prizna status padlega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Dokument izenačuje status pokojnega Mrlaka s statusom pripadnika Teritorialne obrambe. Njegova verodostojnost se je Janši zdela vprašljiva, pred dnevi jo je potrdilo ministrstvo za obrambo.
Zgodba o Toniju (Antonu) Mrlaku, pilotu helikopterja, ki so ga med osamosvojitveno vojno sestrelili nad Ljubljano, je ena od najbolj žalostnih zgodb slovenske osamosvojitve. Ne samo zato, ker je Mrlak skupaj z Makedoncem Bojančetom Sibinovskim tistega dne prevažal kruh. Ne zato, ker se je skupaj še z nekaterimi drugimi pogovarjal o prestopu na slovensko stran. In tudi ne zato, ker so njegovi svojci desetletje čakali, da država formalnopravno prizna status padlega.
Mrlakova zgodba je tragična, ker 25 let kasneje del politike ne želi priznati, da se je pri sestrelitvi zgodila tragična napaka. Po nekaterih razlagah ne samo tragična, pač pa namerna. Uporabljena naj bi bila čezmerna sila, njen namen pa naj bi bil propagandni učinek. Bodimo natančni, glede Mrlaka se vseskozi najbolj sprenevedata Janez Janša in Anton Krkovič; drugi svojo različico dogodkov to pomlad pojasnjuje na sodišču. To se odloča, ali bo zoper njega začelo sodno preiskavo. Gre za hude očitke umora na zahrbten in grozovit način.
Zakaj govorimo o sprenevedanju? Janez Janša je pred nekaj tedni dejal, »da se že nekaj let pojavljajo nebuloze v zvezi s sestrelitvijo tega helikopterja. Kot minister za obrambo do te akcije in še kasneje nisem nikoli slišal, da bi gospod Mrlak nameraval prestopiti, o tem sem slišal šele leta 1992, nisem pa videl nobenega dokaza za to.« Zelo malo je možnosti, da tedanji minister za obrambo res ni vedel, da se Mrlak dogovarja o prestopu. To so namreč v tistem času vedel nekateri njegovi sodelavci, po pisanju Dnevnika tudi tedanji načelnik TO Janez Slapar. To je dobro vedel tudi tedanji sekretar za informiranje Jelko Kacin, ki je o Mrlaku, s katerim se je sam dogovarjal o prestopu, pred leti za Mladino dejal: »Da je šlo za napako, je bilo jasno že od prvega trenutka. Ko so helikopter sestrelili, me je poklical Janša, rekoč, da naj bi bila neka gazela raketirana v Rožni dolini in da naj bi bil poškodovan avstrijski konzulat. Odšel sem tja … v hipu sem prepoznal gazelo z Brnika, nobena izmed njih ni bila oborožena, videl sem, da je peljala kruh, in videl sem tudi trupli, pri čemer sem takoj prepoznal Tonija.«
Objavljeni dokument dokazuje, da je Janša na položaju ministra za obrambo leta 1993 Mrlaku priznal »status pripadnika Teritorialne obrambe Slovenije«. O dogovorjenem prestopu je Janša govoril že junija 1992, ko je za TV Slovenija povedal: »… da je bil na žalost v tem helikopterju Slovenec … s katerim je bilo dogovorjeno, da bo prestopil.«
Toliko let kasneje je na dogovor o prestopu Mrlaka »pozabil«. Ni pa pozabil, kaj je sestrelitev pomenila. V Premikih je tako zmagoslavno zapisal: »Novica o sestrelitvi helikopterja se je hitro razširila. Po radiu je zanjo zvedela vsa Slovenija. V operativni dvorani je iz več ust hkrati prišla ena beseda. Končno! … Psihološka pregrada je padla.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.