Kako Ameriko spet narediti veliko

Stodnevni načrt Donalda Trumpa oziroma pogodba med njim in ameriškimi volivci. Med drugim bo tudi zid med ZDA in Mehiko postal resničnost. 

To je moj stodnevni načrt, kako Ameriko narediti spet veliko, je napisal novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump in dodal, da gre za pogodbo med njim in ameriškimi volivci, ki naj bi se začela s spremembami ne pri repu, temveč pri glavi – v Washingtonu. Že prvi dan svojega mandata naj bi njegova administracija zato takoj začela uresničevati naslednjih šest ukrepov, ki naj bi odpravili korupcijo in tajne dogovore. V sklopu teh bo med drugim predlagala bo ustavno dopolnilo za uvedbo omejenega mandata za vse člane kongresa, zamrznila zaposlovanje zveznih uslužbencev, zvezno javno upravo zmanjšala z mehkimi ukrepi (z izjemo vojske, javne varnosti in zdravja), uvedla petletne prepovedi za uslužbence Bele hiše in kongresa, da postanejo lobisti, potem ko nehajo delati za državo, doživljenjsko prepovedala uslužbencem Bele hiše, da lobirajo v imenu katerekoli tuje vlade, prav tako pa bozačela veljati tudi popolna prepoved za tuje lobiste, da bi zbirali denar za ameriške volitve.

Trump je zapisal, da bo ob sodelovanju kongresa uvedel tudi splošnejše zakonodajne ukrepe in si prizadeval za njihovo sprejetje v zadanih prvih stotih dnevih mandata. Med drugim bo skušal uresničiti svojo namero za vnovična pogajanja o sporazumu Nafta ali pa se bo umaknil iz dogovora. A to ni edini umik, ki ga je napovedal, saj se želi umakniti tudi iz transpacifiškega partnerstva. 

Njegovo moč bo (za)čutila tudi Kitajska. Svojemu finančnemu ministru, kdorkoli to že bo (v igri je namreč kar nekaj imen), bo namreč naročil, naj Kitajsko razglasi za valutno manipulatorko. Ministrom, med katerimi je med potencialnimi kandidati največje presenečenje Sarah Palin, bo Trump že takoj naložil kar veliko dela. Če je verjeti njegovim napovedim, seveda. Tako bo ministru za trgovino in ameriškemu trgovinskemu predstavniku naročil, naj izpostavita vse zlorabe v mednarodni trgovini, ki škodijo ameriškim delavcem, in jima naročil, naj uporabita vsa razpoložljiva sredstva v skladu z ameriškim in mednarodnim pravom, da takoj preprečita nadaljnje zlorabe.

45. ameriški predsednik napoveduje, da bo ukinil tudi omejitve pri črpanju ameriških zalog energetskih virov, vrednih 50 bilijonov dolarjev, ki nudijo številna nova delovna mesta; ukinitev bo med drugim veljala za nafto iz skrilavca, nafto, zemeljski plin in čisti premog. Lotil pa se bo tudi "napak" svojih predhodnikov in odpravil blokade predsednikov Obama in Clintona ter omogočil nadaljevanje ključnih projektov za energijsko infrastrukturo, na primer znani cevovod Keystone. 

Pred Trumpom ne bodo varni niti Združeni narodi, saj bo prekinil plačevanje bilijonov v programe OZN za podnebne spremembe, s prihrankom pa želi obnoviti ameriško vodovodno in okoljsko infrastrukturo.

Poleg tega republikanski predsedniški zmagovalec napoveduje, da bo že prvi dan mandata začel z naslednjimi petimi ukrepi za "vzpostavitev varnosti in ustavno zagotovljenega reda in miru". V okviru tega bo odpovedal vse neustavne odredbe, dogovore in odloke, ki jih je izdal predsednik Obama. Začel bo tudi postopek za izbiro naslednika sodnika Scalia. Za zamenjavo slednjega je že pripravil seznam 20 sodnikov, izbral pa bo nekoga, ki bo "podpiral in branil ustavo ZDA".

Mesta, ki so prizanesljiva do nezakonitih priseljencev, ne bodo dobila sredstev

Pričakovano bodo na udaru tudi nezakoniti priseljenci. Donald Trump namreč načrtuje, da bo ukinil vsa sredstva mestom, ki so do njih prizanesljiva, kar zna povzročiti pravo humanitarno katastrofo, kaos in predvsem več revščine. "Začel bom odstranjevati več kot dva milijona kriminalnih protizakonitih priseljencev iz države in preklical vizume za tuje države, njihove domovine, ki jih ne bodo želele sprejeti nazaj," je v svoji na papirju zapečateni obljubi ostro zapisal Trump. Prav tako bo prepovedal priseljevanje z območij, nagnjenih k terorizmu, kjer ni mogoče zanesljivo varnostno preverjanje: "Vsa preverjanja ljudi, ki prihajajo v našo državo, bodo veljala za skrajno strogo preverjanje." Torej je pričakovati, da se bodo varnostni ukrepi na letališčih, ki so se po zloglasnem 11. septemberu 2001 že tako drastično poostrili, še bolj radikalizirali. 

A tudi kongres ne bo smel počivati. V sodelovanju z njim bo Trump uvedel kar nekaj splošnejših zakonodajnih ukrepov in si prizadeval za njihovo sprejetje v zadanih prvih stotih dnevih mandata. Pa poglejmo. Prvi bo na vrsti zakon o davčni olajšavi in poenostavitvi za srednji sloj, ki naj bi bil deležen največje davčne olajšave v ZDA. Pri tem obljublja, da se bo gospodarska rast povečala na štiri odstotke na leto, s pomočjo občutnega znižanja davkov in poenostavitve zakonov pa naj bi se odprlo najmanj 25 milijonov novih delovnih mest. Družini z dvema otrokoma bo denimo priznana 35-odstotna olajšava, davek za podjetja pa bo znižan s 35 na 15 odstotkov, in bilijoni dolarjev ameriških družb v tujini bodo lahko nakazani nazaj v domovino po 10-odstotni obdavčitvi.

V sodelovanju s kongresom bo Trump preklical tudi zakon o selitvi poslovanja v tujino in uvedel tarife, ki bodo podjetja odvračala od odpuščanja delavcev zaradi selitve poslovanja v tujino, od koder po njegovem potem" izdelke pošiljajo nazaj v ZDA brez carine in davkov".

Spremenil bo tudi zakon o energiji in infrastrukturi. Z davčnimi olajšavami želi spodbuditi javno-zasebno partnerstvo in zasebne naložbe, s čimer bi po njegovih izračunih lahko v desetih letih dobili bilijon svežih naložb v infrastrukturo.

Pred Trumpom ne bo varen niti zakon o izbiri šole in možnostih izobraževanja. Prerazporeditev denarja za izobraževanje naj bi staršem dala pravico, da po lastni presoji otroke vpišejo v javne, zasebne, koncesijske ali verske šole, pa tudi šole s posebnimi programi ali jim omogočila, da otroke enostavno (iz)šolajo doma. Ukinil bo enotne učne načrte, nadzor nad izobraževanjem bo namreč predal lokalnim skupnostim. 

Nasvidenje, Obamacare!

Obami bo zadal še en udarec, saj bo ukinil znani zakon o nadomestilu zdravstvenega sistema Obamacare, ki so ga kritiki označevali za "socialističnega". Nadomestil ga bo z varčevalnimi računi za zdravje, možnostjo sklenitve zavarovanja v drugi zvezni državi, upravljanje s skladi Medicaid pa bo prenesel na zvezne države. Trumpove zdravstvene reforme vključujejo tudi poenostavitve postopkov pri Upravi za hrano in zdravila: na odobritev namreč čaka več kot 4.000 zdravil, v svojem značilnem slogu pa je zapisal, da bi rad "še posebej pospešili odobritev zdravil, ki rešujejo življenja". To je življenja, ki niso v ZDA prišla po nezakoniti poti, seveda.

Američanom želi novoizvoljeni predsednik omogočiti tudi, da bodo stroške za vrtec in oskrbo starejših lahko uveljavljali kot davčno olajšavo, s tem bi rad, kot je zapisal, spodbudil delodajalce, da poskrbijo za varstvo otrok v podjetju.

Pričakovano pa bo Trump preklical zakon o protizakonitem priseljevanju. Očitno gradnja zidu med Mehiko in ZDA ni bila le populistična predvolilna cvetka, saj je zdaj napisana na papirju. Trump namreč predvideva popolno financiranje gradnje zidu na ameriški južni meji s poudarkom na tem, da bo jim morala Mehika za zid povrniti vse stroške. Za pritizakonite priseljence v ZDA bo uvedel obvezno najmanj dvoletno zaporno kazen, če so bili pred tem že izgnani, in najmanj petletno zaporno kazen za vnovičen nezakonit prestop meje za nekdanje obsojence in ljudi, ki so bili izgnani najmanj dvakrat. Novo delovno mesto pa bo treba najprej ponuditi ameriškim delavcem.

Nekaj zakonov bo tudi "oživel od mrtvih". Prvi od teh bo zakon o varnosti v lokalni skupnosti. Z njim želi omejili vse večje število kaznivih dejanj, zlorabo mamil in nasilje. V okviru tega bo oblikoval oddelke za nasilna kazniva dejanja in povečal sredstva za programe usposabljanja in povečal pomoč lokalnim policijskim postajam.

Ponovno bo uvedel tudi zakon o državni varnosti, kar pomeni, da bo še okrepil in povečal naložbe v vojsko. Tudi tu se je našel prostor za selekcijo, saj bo uvedel nove selektivne postopke za priseljevanje, s katerimi se zagotavlja, da se bodo v državo priseljevali ljudje, ki podpirajo "ameriški narod in ameriške vrednote". 

Kot je obljubil se bo spravil tudi nad korupcijo v Washingtonu, saj bo uvedel nove etične reforme, ki naj bi omejile koruptivni vpliv "posebnih interesov na ameriško politiko".

"Če bomo sledili tem korakom, bomo spet imeli vlado od ljudi za ljudi," v svoji pogodbi z ameriškimi volivci skelene Donald Trump, 45. predsednik ZDA. Zdaj pa lahko le sedimo in čakamo, kako se bo vse skupaj odvijalo in kakšne posledice bo imelo za Ameriko in posledično za svet, katerega del je tudi Slovenija. In tudi dejstvo, da imamo zdaj v Beli hiši Prvo damo, pri tem ne bo pomagalo.

Rezultatom ameriških volitev smo posvetili tudi aktualno številko Mladine. Marcel Štefančič, jr. piše o tem, zakaj Donalda Trumpa ni mogla ustaviti niti demokracija. Zapisal je, da Trump ni igral po pravilih, "toda pravila so natanko to, kar nevidni ljudje najbolj prezirajo, saj so prepričani, da jih nevidne delajo prav pravila". Njegov prispevek si lahko preberete na tej povezavi.