Pahor in Šarec se bosta pomerila v drugem krogu predsedniških volitev

Aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju kljub napovedim ni uspelo zmagati že v prvem krogu do zdaj najslabše obiskanih predsedniških volitev v samostojni Sloveniji

Današnje volitve je med drugim zaznamovala tudi nizka volilna udeležba, ki ni dosegla niti polovice vseh volilnih upravičencev in upravičenk. Na volišča jih je namreč odšlo zgolj nekaj več kot 43 odstotkov volivk in volivcev. Kljub številnim volilnim napovedim pa aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju ni uspelo zmagati že v prvem krogu predsedniških volitev, saj je prejel le nekaj več kot 47 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec Marjan Šarec pa slabih 25 odstotkov. Dokaj visok odstotek je doseglo tudi število neveljavnih glasovnic, ki jih je naštela Državna volilna komisija, teh je bilo dobrih 5.300. Obeta se nam torej drugi krog predsedniških volitev, kjer se bosta pomerila Pahor in Šarec.

Preostali kandidati so prejeli precej manj glasov, med njimi so večinoma kandidati desnice. Najvidnejši in najuspešnejši od njih sta Romana Tomc, kandidatka SDS, in Ljudmila Novak, kandidatka NSi, med katerima je potekala tudi tiha bitka za glasove desnega volilnega telesa. Prva je prejela dobrih 13 odstotkov, druga pa dobrih sedem. Romana Tomc je za to, da se je uvrstila na 3. mesto okrivila tudi medije in to, da je imel zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev pet let prednosti pri komuniciranju predvolilne kampanje. 

Presenetljivo malo glasov (nekaj manj kot dva odstotka) je prejela kandidatka vladne SMC Maja Makovec Brenčič, prehitela sta jo celo Andrej Šiško in Boris Popovič. 

Presenetljivo malo glasov (nekaj manj kot dva odstotka) je prejela kandidatka vladne SMC Maja Makovec Brenčič, prehitela sta jo celo Andrej Šiško z nekaj več kot dvema odstotkoma in koprski župan Boris Popovič z nekaj manj kot dvema odstotkoma.

Poraženki volitev sta zagotovo kandidatki Primčeve GOD Angelca Likovič, ki ji tokrat, če zapišemo malce v šali, ni pomagala niti potica, in najmajša kandidatka SLS Suzana Lara Krause. Nobena od njiju ni prejela niti odstotka glasov. Kar kaže tudi na nizko podporo njunima strankama, ki v tem primeru ne bi prestopili parlamentarnega praga. 

Glasove Levice sta si v večini razdelila Šarec in Pahor, politični analitiki pa ocenjujejo, da jih je nemalo ostalo tudi doma, torej so ostali brez svojega kandidata.

Praznina, ki je zevala na tokratnih predsedniških volitvah, je bila tudi odsotnost kandidata Levice. Glasove volivcev te stranke sta si v večini razdelila Šarec in Pahor, politični analitiki pa ocenjujejo, da jih je nemalo ostalo tudi doma, torej so ostali brez svojega kandidata. 

Na vprašanje, zakaj je bila volilna udeležba tako nizka, najnižja v zgodovini predsedniških volitev v Sloveniji, nihče od kandidatov ni podal prepričljivega odgovora, kar tudi zgovorno kaže na mentaliteto političnih kandidatov tokratnih predsedniških volitev. 

Svoj glas je imelo na tokratnih volitvah možnost oddati 1.716.039 volilnih upravičencev in upravičenk. Odprtih je bilo 3.074 rednih volišč in 88 volišč, ki so namenjena tistim, ki so želeli glasovati zunaj kraja svojega stalnega prebivališča. Več kot polovica volišč v Sloveniji (1.790) je bilo dostopnih invalidom, volivci v tujini pa so lahko glas oddali na enem od 32 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.

V aktualni Mladini si preberite intervju s prvim predsednikom republike Milanom Kučanom, ki je ob kritiki Pahorjevega predsednikovanja med drugim izpostavil, da kdor prevzema odgovornost v politični strukturi države, mora imeti dovolj poguma, da svoje stališče pove in ga v dialogu z argumenti poskuša tudi uveljaviti. "Pogoja za to sta dva: najprej, da stališče ima, in drugič, da ima razčlenjen vrednotni sistem, s katerim ga utemeljuje," je dodal. 

V novi številki je naslovno temo pisal Grega Repovž, ki je poudaril, kako pomembna je v demokraciji udeležba na volitvah. Članek Brez volitev ni demokracije si lahko preberete na tej povezavi.