MLADINA Trgovina

Izak Košir

20. 11. 2017  |  Družba

Da mora Ahmad ostati v Sloveniji, se zavzemajo tudi športniki in kulturniki 

Med skoraj 4.000 podpisniki, ki se zavzemajo, da sirski begunec Ahmad Šami ostane v Sloveniji, so tudi številni znani Slovenci in Slovenke. Poleg intelektualcev, politikov in znanstvenikov so med njimi tudi športniki in kulturniki, med njimi smučarska skakalca Peter Prevc in Robert Kranjec, igralec Boris Cavazza ter glasbenika Vlado Kreslin in Peter Lovšin.

Med podpisniki peticije proti deportaciji Ahmada Šamija so tudi Peter Prevc, Saša Dončić, Vlado Kreslin, Robert Kranjec, Boris Cavazza in Peter Lovšin

Med podpisniki peticije proti deportaciji Ahmada Šamija so tudi Peter Prevc, Saša Dončić, Vlado Kreslin, Robert Kranjec, Boris Cavazza in Peter Lovšin
© Mladina

V krogih skrajne politične desnice se nemalokrat napihuje trditev, da se za pravice beguncev in migrante zavzemajo zgolj levičarji in intelektualci. Da temu ni tako, priča tudi peticija proti deportaciji sirskega begunca Ahmada Šamija, ki jo je na spletu objavil inštitut Danes je nov dan. Med podpisniki oziroma podporniki lahko, poleg intelektualcev, politikov in znanstvenikov, najdemo tudi številne druge znane Slovence in Slovenke, tudi športnike in osebnosti iz sveta pop kulture. Med športniki tako najdemo imena, kot so košarkar in trener Saša Dončić ter smučarska skakalca Peter Prevc in Robert Kranjec, med popkulturniki pa glasbenika Vlada Kreslina in Petra Lovšina. Od igralcev med imeni izstopa Boris Cavazza, med podpisniki pa jih je tudi kar nekaj iz kolektiva Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) in ljubljanske Drame, nasprotnica Ahmadove deportacije pa je tudi direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Barbara Hieng Samobor.

Poleg njih lahko med podpisniki najdemo tudi evropske poslance Tanjo Fajon, Iva Vajgla in Igorja Šoltesa, pa dva člana Cerarjeve vladne SMC - predsednika Državnega zbora Milana Brgleza in poslanca Sašo Tabakovića. Nato je na seznamu tudi obsežno število intelektualcev in profesorjev, med katerimi so Svetlana Slapšak, Boris Vezjak, Marko Milosavljevič, Milica Antić Gaber, Rajko Muršič, Rastko Močnik, Neža Kogovšek Šalamon, Barbara Rajgelj in Primož Repar.

V zapisu peticije piše, da je Slovenija v nasprotju z drugimi evropskimi državami že do zdaj s črkobralsko natančnostjo po t.i. Dublinski uredbi vračala prosilce za azil na Hrvaško, tokrat pa namerava to storiti tudi v primeru beguncev, ki so morali zaradi počasnosti birokratskih postopkov čakati več kot leto in pol in ki so se v tem času izkazali z izjemnimi dosežki za slovensko družbo.

Med podpisniki najdemo tudi evropske poslance Tanjo Fajon, Iva Vajgla in Igorja Šoltesa, pa dva člana Cerarjeve vladne SMC - predsednika Državnega zbora Milana Brgleza in poslanca Sašo Tabakovića.

V besedilu nadaljujejo, da je begunec Ahmad Šami v Slovenijo prišel po humanitarnem koridorju in za azil ni nikoli zaprosil na Hrvaškem. "V Sloveniji se je takoj vključil v družbo in začel aktivno sodelovati z lokalno skupnostjo. 45-letni Ahmad, ki mu je sirska vojna hudo načela fizično in psihično zdravje, se je kljub vsem preprekam naučil slovenskega jezika in takoj postal pomemben podpornik slovenskim prostovoljcem - organiziral je številne izlete za begunce, zagnal brezplačna kosila za socialno ogrožene in celo ljudsko brivnico. Bil je med organizatorji, ki so postavili na noge bodoči migrantski center “Ambasada Rog”, bil ključen člen pri izvedbi dveh večjih projektov Ministrstva za kulturo, trenutno pa je aktiven pri ustvarjanjem migrantske radijske oddaje in pri vzpostaviti mednarodne knjižnice," še piše v peticiji, ki poudarja, da je Ahmad Šami vzljubil svojo novo domovino in se na vso moč trudi prispevati k skupnosti in medkulturnemu razumevanju.

Po več mesecih, ko je Slovenija že postala Ahmadov novi dom, je ministrstvo za notranje zadeve po nikoli pojasnjenem ključu sklenilo, da ne bo obravnavalo njegove prošnje za azil in da ga vrača na Hrvaško. Evropsko sodišče je leto dni po njegovi pritožbi potrdilo pristojnost Hrvaške, a hkrati svetovalo, da naj države v duhu solidarnosti prevzemajo odgovornost.

Na seznamu je tudi obsežno število intelektualcev in profesorjev, med katerimi so Svetlana Slapšak, Boris Vezjak, Marko Milosavljevič, Milica Antić Gaber, Rajko Muršič, Rastko Močnik, Neža Kogovšek Šalamon, Barbara Rajgelj in Primož Repar.

"Povsem nesprejemljivo bi bilo, da bi institucije, odgovorne za integracijo beguncev, izničile še tiste redke uspešne integracijske zgodbe, ki so jih begunci z izjemno požrtvovalnostjo napisali sami. Če kaj, je treba takšne posameznike nagraditi in uporabiti njihove sposobnosti za lažje integriranje ostalih beguncev. Ahmad je v tem vidiku neprecenljiva pridobitev za državo, saj s svojimi sposobnostmi in zagonom povsem samoiniciativno pomaga pri uvajanju pozitivnih praks," je še zapisano v peticiji, ki jo lahko podpišete na tej povezavi.

Podpisniki in podpisnice odgovorne pozivajo, da upoštevajo načela hitre, enakopravne in humanitarne obravnave, ter uporabijo diskrecijsko klavzulo, ki je v ta namen zapisana v Dublinski uredbi. Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek je zapisal, da bi ob morebitni deportaciji "takšen način obravnave tujca, ki trenutno živi v Sloveniji in je v njej tudi aktivno in vzorno zaživel, pomeni kršitev ustavne in konvencijske pravice do osebnega dostojanstva, zasebnosti in družinskega življenja." Podobno meni dr. Matevž Krivic: "Sijajen vzgled za to, kako in kdaj je pravicam treba dati prednost pred pretiranim formalizmom, je dalo evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki ni varuh zapletenih birokratskih pravil, ampak varuh človekovih pravic. Že nekajkrat je razsodilo, da zavračanje dovoljenj za bivanje tujcem, ki imajo pristne družinske vezi v tuji državi ali tam tudi kot samci že dolgo bivajo, čeprav brez dovoljenj, pomeni kršitev temeljnih človekovovih pravic."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.