Skoraj petina Slovencev in Slovenk meni, da je bila v zadnjem letu diskriminirana

Pred svetovnim dnevom človekovih pravic je pisarna zagovornika načela enakosti predstavila rezultate javnomnenjske raziskave o diskriminaciji v Sloveniji

Pred svetovnim dnevom človekovih pravic je zagovornik načela enakosti predstavil rezultate javnomnenjske raziskave o diskriminaciji v Sloveniji. Raziskava kaže, da skoraj petina populacije v Sloveniji (17 odstotkov) meni, da je bila v zadnjem letu diskriminirana. Med temi pa je bila skoraj polovica diskriminiranih na delovnem mestu (48 odstotkov). Poleg tega več kot tretjina vprašanih (36 odstotkov) meni, da se je v zadnjih letih situacija glede neenakosti in diskriminacije v državi poslabšala.

Omenjena raziskava je bila izvedena v zadnjih dveh mesecih, zanjo pa je poskrbel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana na reprezentativnem vzorcu 1.011 prebivalcev in prebivalk v starosti med 15 in 75 let. Ugotovitve raziskave po mnenju organa zagovornika načela enakosti, ki ga vodi Miha Lobnik, kažejo na zaskrbljujoče stanje glede diskriminacije in enakopravnosti v Sloveniji. 

Skoraj petina vprašanih (18 odstotkov) je diskriminacijo občutilo na področju zdravstvenega varstva. Ob tem tudi 61 odstotkov  sodelujočih v javnomnenjski anketi ocenjuje, da je v Sloveniji diskriminacija najbolj razširjena na področju dela in zaposlovanja.

"Zaskrbljujoče je dejstvo, da trije od štirih vprašanih, ki so menili, da so bili diskriminirani, niso sprožili nobenega od postopkov za zaščito svojih pravic, predvsem zaradi tega, ker menijo, da to ne bi ničesar spremenilo, ne vedo na koga naj se obrnejo, ali pa jih skrbi, da bi s tem zadevo le še poslabšali," so še zapisali v pisarni zagovornika načela enakosti. 

Skoraj petina vprašanih (18 odstotkov) je diskriminacijo občutilo na področju zdravstvenega varstva. Ob tem tudi 61 odstotkov  sodelujočih v javnomnenjski anketi ocenjuje, da je v Sloveniji diskriminacija najbolj razširjena na področju dela in zaposlovanja.

Da diskriminacija v Sloveniji ne predstavlja težave meni zgolj manj kot 5 odstotkov vprašanih, več kot tretjina (36 odstotkov) pa jih meni, da se je v zadnjih letih stanje glede neenakosti in diskriminacije v državi poslabšalo. Enak odstotek reprezentativnega vzorca meni tudi, da v Sloveniji ni ustrezno poskrbljeno za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakopravnosti. Stanje na področju diskriminacije naj bi se po njihovem mnenju izboljšalo predvsem z ozaveščanjem ljudi, krepitvijo odnosov med ljudmi, izboljšavo zakonske in pravne ureditve ter z vzgojo otrok v vrtcih ali šolah.

V primeru, da bi bili posamezniki priča diskriminaciji ali pa bi zanjo izvedeli, bi takšno ravnanje prijavili zgolj slabi dve tretjini. "Nepripravljenost prijave diskriminacije se lahko razlaga skozi prizmo dejstva, da približno dve tretjini vprašanih (67 odstotkov) ne poznata niti enega pravnega akta, ki bi bil namenjen preprečevanju in odpravi diskriminacije. Le nekaj manj kot petina pa je kot relevantni pravi akt navedla Ustavo Republike Slovenije," še opozarjajo v omenjenem organu. 

Poleg tega skoraj dve tretjini vprašanih (63 odstotkov) ne pozna niti enega organa za boj proti diskriminaciji. Če bi bili sodelujoči v raziskavi ali njihovi bližnji tarča diskriminacije, bi se jih skoraj polovica (45 odstotkov) za pomoč najprej obrnila na družinske člane.

Vsak deseti vprašani pojma »diskriminacija« ni znal pojasniti.

Glede na pridobljene rezultate vprašani diskriminacijo najpogosteje razumejo kot neenako obravnavanje zaradi barve kože oziroma rase, neenako obravnavanje na splošno in neenako obravnavanje zaradi veroizpovedi. Vsak deseti vprašani pojma »diskriminacija« ni znal pojasniti.

Zagovornik načela enakosti opozarja, da pri tem velja omeniti, da neenako ali krivično obravnavanje samo po sebi še ni nujno diskriminacija. "Po prvem odstavku 4. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo je diskriminacija definirana kot »vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin«, ljudje pa kot diskriminacijo velikokrat vidijo tudi splošne krivice in sistemske napake," še poudarja.

Rezultati te raziskave bodo vključeni v delo zagovornika načela enakosti v prihodnjem letu. "Posebno pozornost bo bomo namenil spodbujanju enakopravnosti in prepričevanju diskriminacije z ozaveščanjem in s svetovanjem. Za izvedbo zastavljenih nalog bo potrebno zagotoviti ustrezno strokovno ekipo, na katero se bodo diskriminirani obrnili za pomoč in pravno svetovanje," so še dodali v njegovi pisarni.