30. 3. 2018 | Mladina 13 | Politika
Kako potujejo laži
Kdo in kako je zavajal na spletu
Na naslovnici Demokracije sta fotografiji temnopoltega mladeniča, migranta, ter ostarelega belopoltega upokojenca. Številke ob fotografijah so manipulacija.
© Demokracija
Kdor »proizvaja« lažne novice, ve, da morajo biti napisane tako, da jih bodo uporabniki socialnih omrežij delili v prepričanju, da gre za resnično novico in ne za manipulacijo z jasnim ciljem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Politika
Kdor »proizvaja« lažne novice, ve, da morajo biti napisane tako, da jih bodo uporabniki socialnih omrežij delili v prepričanju, da gre za resnično novico in ne za manipulacijo z jasnim ciljem.
Eden najbolj znanih primerov tovrstnega zavajanja je bila novica, objavljena 19. januarja 2016. Njen avtor Andreas Sander iz Hamburga je zapisal: »Mlade nemške ženske, žrtve muslimanskih napadalcev. Te želijo demokrati povabiti v našo državo. Kaj, če se to zgodi vaši hčerki?« Besedilo je bilo objavljeno v nemščini in angleščini ter opremljeno s štirimi fotografijami surovo pretepenih žensk. Kot smo ugotovili kasneje, sploh ni šlo za nemške državljanke, temveč za ženske različnih narodnosti. Druga laž je bila ta, da so bile fotografirane v času begunske krize; v resnici je bila najstarejša od fotografij posneta leta 2009. Nobene od njih pa niso napadli migranti ali begunci. Ammy Ferris je leta 2013 napadla vinjena ženska, druga in tretja fotografija sta iz arhiva nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z nasiljem partnerjev nad ženskami (iz leta 2010), četrto žrtev (Shelley Jesso) pa so leta 2009 napadli v parku v kraju Sheaves Cove.
Enako je v Sloveniji. Pred dobrima dvema letoma je slovenski portal Nova24TV posredoval videoposnetek z naslovom Multikulti nasilje. Naslov posnetka je bil »Samo mimo je šla, pa jih je dobila ’direkt’ v obraz«, v besedilu pa je opisana »kruta realnost na francoskih ulicah«, kjer je »nič hudega sluteče mimoidoče dekle poskušalo zaobiti temnopoltega fanta, ko jo je ta naenkrat z vso silo udaril v obraz«. Besedilo so opremili še s pripombami, da ženske niso več varne niti v Sloveniji in da smo lahko zdaj »po množičnih spolnih napadih v Kölnu, Zürichu, Salzburgu in Helsinkih« priča »nadlegovanju migrantov tudi v naši državi«. Kruta resničnost je, da je bil video iz leta 2013, prikazoval pa je (sporno) igro »knockout game«, katerenamen je, da mimoidočega z enim udarcem podreš na tla. Seveda pa te »igre« niso iznašli migranti.
Na istem portalu so lani junija povzeli in objavili, kako naj bi CNN zrežirala protest muslimanov, ki naj bi se borili proti terorizmu, čeprav gre v resnici zgolj za posnetek, kjer novinarka CNN postavlja vprašanja in protestnikom daje navodila, kako naj se postavijo, da jih bo lahko v kader ujela kamera. Vsak, ki je kdaj delal na televiziji, to razume. A s pravim pripisom oči vidijo tisto, kar si želijo. Osnova za lažno novico pa je bil pravzaprav videoposnetek tviteraša z uporabniškim imenom @markantro, ki ga je nato spretno izkoristil oziroma izrabil teoretik zarot in skrajni desničar Mike Cernovich.
Lani februarja sta bila zelo usklajena tudi vidni član SDS in njen poslanec Vinko Gorenak in »strankarski« tednik Demokracija. Slednji je na naslovnici objavil kupljeni fotografiji jeznega temnopoltega mladeniča, ki naj bi predstavljal domnevnega migranta (s pripisom, da naj bi od države vsak mesec dobil 1963 evrov), ter ubogega ostarelega belopoltega upokojenca z zlomljeno roko (s pripisom, da vsak mesec dobi samo 400 evrov) – podobi sta bili opremljeni z besedilom Migrantom denar, nam pa davke!. Naslovnica je zaokrožila po družabnih omrežjih. Manipulacijo z enakimi zavajajočimi številkami si je v istem času privoščil tudi Gorenak, ko je na svojem blogu zapisal, da država za obravnavo posameznega prosilca za azil v povprečju nameni okoli 1900 evrov na mesec, to je primerjal s tem, da najnižja pokojnina znaša 400 evrov, minimalna plača pa komaj 800 evrov. Osnovna oskrba in nastanitev prosilcev za azil sicer pomenita le 15,3 odstotka omenjenega zneska, pa še to ni nekaj, kar bi prosilci dobili v evrih, pač pa v obliki postelje in treh obrokov na dan v azilnem domu.
Maja lani sta podobno lažno novico na Twitterju objavila tudi predsednik SDS Janez Janša in njegov sodelavec Franc Breznik: šlo je za fotografijo množice trupel, ki naj bi prikazovala povojne poboje pri nas, v resnici pa so bila na podobi množična grobišča umorjenih Judov, ki so jih pobili nacisti v koncentracijskem taborišču.
Pomemben del delovanja propagandnega stroja je tudi manipuliranje z arhivskimi dokumenti, Roman Leljak, ljubiteljski zgodovinar, je tako januarja 2016 objavil neznan star dokument, ki je nato taboru SDS na Twitterju služil kot podlaga, dokazoval pa naj bi, da je Mitja Ribičič izdal ukaz o povojnih likvidacijah. A kdor je dokument res pogledal, je videl, da je na njem podpisan nekdo s priimkom Ribič. Na podlagi tega zavajajoče interpretiranega dokumenta je članek o domnevnem ravnanju Ribičiča objavil Reporter, o tem pa sta si na Twitterju javno dopisovala tudi novinar Boris Cipot in članica SDS Eva Irgl.
V okviru teme JANŠALYTICA: UVOZNIKI LAŽI si preberite tudi:
- Janšalytica. Trump je potreboval Cambridge Analytico, da je prevzel oblast v ZDA. Janez Janša, ki odkrito kopira njegov propagandni model, za zmago v Sloveniji potrebuje neprimerno manj. Pišeta Vasja Jager in Grega Repovž.
- Kako potujejo laži. Kdo in kako je zavajal na spletu. Piše Izak Košir.
- Prijatelji za vedno. Zakaj bi bilo treba Facebook nacionalizirati. Piše Marcel Štefančič, jr.
- Zbezljani Facebook. Družbeno omrežje Facebook je začelo ogrožati demokracijo. Uporabniki se odvračajo od njega. Kje se je zataknilo? Piše Thomas Schulz.
Na naslovnici Demokracije sta fotografiji temnopoltega mladeniča, migranta, ter ostarelega belopoltega upokojenca. Številke ob fotografijah so manipulacija.
© Demokracija
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.