»Zločin« in kazen

Raper Zlatan Čordić - Zlatko je 30. novembra na Facebooku objavil odločbo, ki jo je prejel z ministrstva za kulturo. V njej piše, da je bil predčasno izbrisan iz razvida samozaposlenih v kulturi, ker naj bi s svojim javnim delovanjem bistveni del ustvarjalnega časa namenjal aktivnostim, ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Do statusa samozaposlenega v kulturi je bil sicer upravičen do konca julija 2022.

Nobena skrivnost ni, da je Zlatko kritičen do Janševe oblasti in da je v zadnjih mesecih izvedel že več protivladnih protestniških akcij. Z njimi se lahko strinjamo ali ne, a to nikakor ne bi smel biti razlog, da oblast nekoga samovoljno izbriše. Tudi dr. Rajko Pirnat, profesor upravnega prava na ljubljanski pravni fakulteti, ne odobrava nekaterih Čordićevih ravnanj. Kljub temu pa je prepričan, da je odločba o njegovem izbrisu iz razvida samozaposlenih v kulturi povsem nezakonita in da pomeni kršitev Čordićevih ustavnih pravic.

»Tako slabo vodenega postopka in slabo napisane odločbe še nisem videl. Z gledišča pravnika si skoraj ne morem predstavljati, da ministrstvo izda tako odločbo. Povsem prepričan sem, da jo bo Upravno sodišče odpravilo, če jo bo gospod Čordić (v nadaljevanju: stranka) le izpodbijal v upravnem sporu. Take odločbe skoraj ni mogoče resno obravnavati,« opozarja Pirnat in poudari, da v postopku izdaje odločbe očitno stranka sploh ni sodelovala, v obrazložitvi pa ni nikjer navedeno, da je bila stranka sploh obveščena o uvedbi postopka izbrisa. Prav tako ji ni bilo omogočeno, da bi sodelovala v dokaznem postopku ali se kakorkoli izrekla o dejstvih, ki so pomembna za odločitev. Pirnat poudarja, da taka opustitev pomeni absolutno bistveno kršitev upravnega postopka, ki je že sama po sebi podlaga za odpravo odločbe; hkrati pomeni to tudi očitno kršitev ustavne pravice stranke iz 22. člena ustave – enako varstvo pravic.

Pirnat nadaljuje, da dejstva, ki so pomembna za odločitev, v postopku sploh niso bila ugotovljena: »Splošno navajanje o tem, da naj bi stranka v zadnjem letu s svojimi javnimi aktivnostmi bistven del svojega ustvarjalnega časa namenjala aktivnostim, ki ne predstavljajo kulturnih dejavnosti, je povsem pavšalna trditev, ki ni z ničimer konkretizirana, kaj šele dokazana.«

Trditev o tem, da naj bi ob tem storil kazniva dejanja, pa je po Pirnatovem mnenju pravno povsem nevzdržna. »Ne le, da ta dejanja niso v obrazložitvi podrobno navedena, taka trditev je hkrati tudi kršitev ustavne pravice iz 27. člena Ustave – domneve nedolžnosti, ki pravi, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.«

V obrazložitvi prav tako ni nikjer navedeno, katerega pogoja za vpis v razvid Čordić pravzaprav ne izpolnjuje in kako so izpolnjeni pogoji za izbris. »V celoti je treba reči, da je obrazložitev odločbe tako pomanjkljiva in nezadostna, da zaradi tega odločbe sodišče sploh ne more preizkusiti, kar je že samo po sebi razlog za odpravo te odločbe,« trdi Pirnat, ki meni, da mora Čordić skupaj s tožbo na upravno sodišče vložiti tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče zadrži izvajanje te odločbe do pravnomočnosti odločitve v upravnem sporu, kajti sicer mu bodo prenehale pravice, od katerih je odvisno njegovo preživljanje.

Ob koncu pa oceni, da se ta odločba tako močno razlikuje od pravno pravilnega odločanja v upravnem postopku, da jo je mogoče označiti za samovoljo upravnega organa in s tem za hudo kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave RS oziroma za zanikanje vladavine prava.

POVEZANI ČLANKI:

• Svoboda po madžarsko