Etapna zmaga

Najprej se je novica o odločitvi ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje zakona o vojaških investicijah, pojavila na portalih stranke SDS, ki zase pravijo, da so mediji.

Potem, nekaj ur pozneje, se je oglasilo še ministrstvo za obrambo, ki je bilo seveda primorano odgovoriti na njihovo pisanje. Še preden je odločba prišla v javnost, so na ministrstvu zapisali, da je odločitev ustavnih sodnikov »nesorazmerna« in da si ustavni sodniki nalagajo veliko odgovornost, saj bi lahko »odlaganje investicij v obrambo in varnost državo Slovenijo postavljalo v nezavidljiv položaj, kjer bodo nastale nepopravljive posledice za varnost in mednarodno kredibilnost«. Še preden so bile znane podrobnosti odločitve ustavnih sodnikov, so torej želeli na ministrstvu za obrambo usmeriti interpretacijo, zgodbo o tem, kaj se je zgodilo.

In ko je popoldne v javnost res prišlo pravno besedilo, kaj so s 6 glasovi za in s 3 proti izglasovali ustavni sodniki, je postal razumljiv tudi odziv ministrstva za obrambo. Ustavni sodniki so argumentacijo zagovornikov hitrih in velikih investicij v vojsko raztrgali. Zakaj?

Glavni argument vlade in njene državnozborske večine, ki je preprečila izvedbo referenduma, je besedica »nujno«. Ustava namreč ne dopušča referendumov o »nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države«. Vlada trdi, da so velike investicije v vojsko nujne, medtem ko opozicija in pobudnik ustavne presoje Luka Mesec menita, da niso.

Ne moremo vedeti, kakšna bo končna odločitev, a če je večina sodnikov že zdaj podvomila o »nujnosti« nekaterih vojaških investicij, se lahko zgodi, da bo dopustila tudi referendum.

V resnici so na ustavnem sodišču dve pobudi za presojo ustavnosti, eno so vložile opozicijske stranke s prvopodpisanim Matjažem Vatovcem, drugo pa volivec (in poslanec) Luka Mesec. Pobudi sta med seboj prepleteni. V prvi poslanci izpodbijajo prepoved referenduma, v drugi, in o njej je odločalo ustavno sodišče, pa enako trdi tudi Luka Mesec, ki vladi med drugim očita, da se je šele na koncu zakonodajnega procesa spomnila, da gre za nujen in referendumsko nedopusten zakon, zato je bil, če poenostavimo, zakonodajni postopek izveden v nasprotju z ustavo.

Kaj so torej zapisali ustavni sodniki? Najprej so tehtali med škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in posledicami, ki bi lahko nastale ob zadržanju tega predpisa, pa bi se kasneje med vsebinsko presojo izkazalo, da sporni predpis pač ni neskladen z ustavo. Ker sta proračuna za leto 2021 in 2022 že sprejeta in ker za vojsko predvidevata znatna finančna sredstva, začasno zadržanje zakona ne pomeni, da bodo vojaške investicije za naslednji dve leti zastale. Po drugi strani pa bi, če izvajanje zakona ne bi bilo začasno zadržano, »opremljanje Slovenske vojske na podlagi pogodb, ki bi temeljile na protiustavnem predpisu, negativno vplivalo na verodostojnost in legitimnost nabav orožja ter druge vojaške opreme«. Vlada sicer pravi, da bi bil časovni odmik škodljiv, a ustavni sodniki so jo opozorili, da vlada sploh ni utemeljila ali pa vsaj konkretizirala, kateri so tisti ključni projekti, ki bi bili zaradi relativno kratkega zadržanja izvrševanja zakona onemogočeni.

Še več, vlada je med drugim trdila, da bi zadržanje tega zakona ogrozilo Slovenijo tudi zaradi bistvenega povečanja števila migrantov, ki vstopajo v državo, a so jo ustavni sodniki podučili, da »vlada ni izkazala konkretnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je mogoče v zelo bližnji prihodnosti pričakovati zaostrovanje varnostnih razmer v mednarodnem okolju oziroma v neposredni soseščini, ki bi za njihovo obvladovanje zahtevalo takojšnjo sklenitev tudi tistih pogodb, ki pomenijo prevzemanje obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih državnih proračunov«.

Na podlagi vseh teh premislekov je torej ustavno sodišče do končne presoje omenjeni zakon zadržalo. Obravnavalo ga bo absolutno prednostno.

Odločitev ustavnega sodišča je procesna, pomeni pa etapno zmago za zagovornike referenduma. Ne moremo vedeti, kakšna bo končna odločitev, a če je večina sodnikov že zdaj podvomila o »nujnosti« in neodložljivosti nekaterih vojaških investicij, se lahko zgodi, da bo dopustila tudi referendum. V času, ko ni epidemije, je mogoče tak referendum razpisati in izvesti v nekaj mesecih. Druga možnost pa je, da bo zaradi napak pri sprejemanju zakona razveljavila kar ves zakon. Obstaja pa še tretja možnost: večina ustavnih sodnikov lahko na koncu pritrdi vladi.

Ministrstvo za obrambo je v svojem sporočilu sicer zapisalo, da so v pravni državi odločbe ustavnega sodišča obvezne in da jih bo ne glede na končni rezultat spoštovalo. Malo drugače pa se je odzval najbolj srborit Janšev minister Aleš Hojs. Na Twitter profilu je zapisal: »Pod taktirko dr. Roka Čeferina, brata @UEFAcom Aleksandra, je ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona o opremljanju in posodobitvi @Slovenskavojska. V naslednjih dneh bo fuzbaler na MSM razlagal, kako državotvoren in povezujoč je in kako si moramo vsi prizadevati za državotvornosti.« Ideja, da Aleksander Čeferin preko svojega brata neposredno vpliva na mnenje šestih ustavnih sodnikov, je seveda absurdna.