Slovenija je po tihem ustavila izvoz orožja v Izrael

Embargo na prodajo orožja

Orožje in deli zanj niso navaden izdelek, ki je na prodaj komurkoli in kadarkoli. Prodaja orožja je strogo omejena in regulirana. Slovenska zakonodaja določa, da lahko vlada prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst orožja ali streliva. Država prav tako vodi poseben, javno dostopen seznam tega, koliko je bilo vsako leto izdanih dovoljenj za izvoz, prenos, uvoz ali prejem vojaškega orožja in opreme.

Tako na zadnjem dosegljivem seznamu preberemo, da je bilo v Izrael leta 2022 izvoženega za 217 tisoč evrov materiala, iz katerega se lahko izdelujejo topovske cevi. Prav tako je bilo uvoženih za 711 tisoč evrov streliva in naprav za izdelovanje vžigalnikov, uvozili smo tudi napravo za vodenje ognja in z njo povezano opremo v vrednosti 8989 evrov.

Z novo vojno v Gazi so se potrebe Izraela po orožju in strelivu povečale. Trgovci s smrtjo so poleg Ukrajine in Rusije dobili novo stranko. Nemška vlada je tako lani dopustila desetkrat višjo vrednost izvoza vojaškega materiala v Izrael kot pa leta 2022. Gre za 303 milijone evrov.

Vendar nad trgovanjem z orožjem vsi niso navdušeni. V Španiji so novembra lani pristaniški delavci nekaj časa onemogočali natovarjanje ladje, ki naj bi v Izrael odpeljala pošiljko orožja, nekdanja španska ministrica za socialne zadeve Ione Belarra pa je javno obsodila »genocid v Gazi« in Španijo pozvala, naj »prepove izvoz orožja v Izrael«. Podobne zamisli, pozivi in protesti se pojavljajo tudi drugod po Evropi, denimo na Irskem in Nizozemskem. Tam so nevladne organizacije s tožbo zoper državo želele ustaviti izvoz delov za letala F-35, saj naj bi ta sodelovala pri bombardiranju Gaze, sodišče pa je ugotovilo, da obstaja verjetnost, da bodo letala prispevala h kršitvi mednarodnega prava, vendar izvoza letalskih delov ni ustavilo. Italija naj bi bila stopila še korak dlje. Po besedah italijanskega ministra za zunanje zadeve Antonia Tajanija je menda že 7. oktobra ustavila ves izvoz orožja v Izrael.

Dovoljenje za izvoz orožja se lahko zavrne, »če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija ali oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za povzročitev hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava«.

In Slovenija? Protestniki, zbrani v Pobudi proti militarizmu, so konec novembra pred sedeži treh slovenskih orožarskih podjetij Guardiaris, Group 22 in Valhalla Turrets razobesili protivojne transparente. Izmed politikov je pri zahtevi po embargu na prodajo orožja najdlje stopil evropski poslanec Matjaž Nemec, ki je v evropskem parlamentu 19. decembra postavil vprašanje, zakaj kljub opozorilom o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava države članice EU še naprej pošiljajo orožje v Izrael. Mednarodno pravo in tudi stališče Sveta EU namreč določata, da »morajo države članice zavrniti izvozna dovoljenja, če obstaja očitno tveganje, da bo vojaška tehnologija prispevala k hudim kršitvam mednarodnega humanitarnega prava. To vključuje tudi obveznost preprečevanja genocida.« Nemec evropsko komisijo sprašuje, če poenostavimo, zakaj evropske države dopuščajo izvoz orožja v Izrael, če to ni v skladu z mednarodnim pravom. Podobno kot Nemec razmišlja še evropski poslanec Milan Brglez. Zanj bi bila prepoved prodaje orožja »potreben korak«, prepričan pa je tudi, da bi se morala Slovenija »pridružiti južnoafriški tožbi zoper Izrael«.

Nemec in Brglez nista edina. Navsezadnje to zahteva tudi peticija Dost je!, ki ima med svojimi točkami »uvedbo vojaškega embarga na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom«. Po naših neuradnih, a preverjenih informacijah naj bi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve decembra, kar ni bilo v skladu z dosedanjo prakso, zavrnilo izdajo dovoljenja za izvoz orožja v Izrael. Za kakšno dovoljenje je šlo, katero podjetje je zanj zaprosilo, kaj je želelo izvoziti, ni znano, so pa na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer naše informacije niso zanikali, pojasnili, da za vojaško orožje in opremo odločitev o posameznih izvoznih dovoljenjih sprejme ministrstvo na podlagi posveta s pristojnimi službami in svojo zunanjepolitično oceno. Ta je podana v skladu z že omenjenim stališčem EU o nadzoru nad izvozom orožja. V 2. členu tega stališča je navedenih osem meril, ki jih države članice EU upoštevajo pri odločanju, komu bodo prodajale orožje. Eno izmed njih določa, da se lahko izvozno dovoljenje zavrne, »če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija ali oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za povzročitev hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava«.

Vse, kar danes izraelska vojska počne v Gazi, pa tudi na drugih palestinskih ozemljih, je hujša kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Ustavitev prodaje orožja v Izrael ni samo moralno vprašanje, je politična odločitev.