25. 9. 2008 | Mladina 39 | Ekonomija
Nafta kljub pocenitvam ostaja draga
Če je kdo po padcu pod 100 dolarjev za sod upal, da bo nafta spet poceni, se je zmotil
Naftna polja v Kirkuku
© Matej Leskovšek
V torek, ko so se vsa goriva v Sloveniji v skladu z vladnim modelom za oblikovanje cen pocenila, se je na borzi v New Yorku cena za sod nafte podražila za najvišji znesek do zdaj. Njena cena je skočila za 25 dolarjev in spet dosegla 130 dolarjev. Kasneje je sicer padla nazaj na 120 dolarjev. Če je kdo po padcu pod 100 dolarjev za sod upal, da bo nafta spet poceni, se je zmotil. Analitiki pravijo, da so se surovine, s katerimi se na borzah trguje v dolarjih, spet začele dražiti, ker analitiki pričakujejo povečanje inflacije zaradi ukrepov za reševanje razmer na finančnem trgu, ki jih predlaga ameriška zvezna administracija. Razmere na naftnem trgu tako še naprej ostajajo negotove in odvisne od špekulantov.
V Sloveniji so se goriva v zadnjem letu sicer precej podražila, a kljub temu so bistveno cenejša kot v sosednjih državah. To pa predvsem zato, ker naftni trgovci cen ne morejo oblikovati svobodno, ampak na podlagi vladnega modela. Na tej podlagi smejo maloprodajne cene spremeniti le vsaka dva tedna in morajo jih tudi znižati. V Sloveniji na trgu z gorivi ni prav velike konkurence. Glavni trgovec je Petrol, ki obvladuje okrog 65 odstotkov trga. Medtem ko v Petrolu ugotavljajo, da jim »trgovanje z naftnimi derivati zagotavlja stabilne prihodke in zanesljiv denarni tok, s tem pa tudi nadaljnjo rast in razvoj družbe«, je Istrabenz pod vodstvom Igorja Bavčarja pred nekaj leti naftni del odprodal avstrijskemu OMV, ker je ocenil, da se mu ta dejavnost ne izplača. Tako je zdaj približno četrtina slovenskega trga z naftnimi derivati v lasti avstrijske družbe. Bavčar pa bi do naftnega trga spet rad prišel prek prevzema Petrola. Kar v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni uspelo Shellu - potem ko ga politika ni izbrala za gradnjo bencinskih servisov ob avtocestah, je odšel iz Slovenije -, je z Bavčarjevo pomočjo nekaj let kasneje uspelo OMV.
Petrol je vseskozi posredno pod vplivom politike, zaradi tega je bolj ali manj ostal le naftni trgovec, ni se razvil v energetsko družbo, ki bi prek strateškega partnerja imel tudi kakšno rafinerijo. Edino rafinerijo v Sloveniji, ki je bila v Lendavi, so že pred leti zaprli, ker je bila zastarela, niso pa ne v Petrolu ne v vladi poslušali nasveta nekdanjega predsednika nadzornega sveta Mirana Mejaka, naj iz strateških razlogov poskrbijo, da bodo prek strateškega partnerja prišli tudi do lastne predelave surove nafte. V mandatu sedanje vlade je Petrol takšno priložnost spet imel, vendar so zaradi politike pogovori z ruskim Lukoilom padli v vodo.
Petrol je dejansko odraz razmer na slovenskem energetskem trgu. Politika ima na tem področju vseskozi velike apetite. V družbe vseskozi nastavlja svoje kadre, hkrati pa je energetika panoga, kjer se vrti ogromno denarja. Naftni sektor v prihodnje čakajo velike spremembe, ne nazadnje tudi zato, ker bo treba do leta 2020 v ponudbi goriv zagotoviti 10 odstotkov obnovljivih virov energije - to nista samo biodizel in bioetanol, ki naj bi nadomestila bencin in dizelsko gorivo iz nafte. Tudi v Petrolu bodo nedvomno morali o tem začeti bolj resno razmišljati, čeprav tudi vodilne svetovne naftne družbe še zmeraj večino denarja investirajo v projekte za pridobivanje nafte.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.