Tomi Ahonen: »S SMS-sporočili lahko molzemo tudi krave«

Tomi Ahonen je tisti Finec, ki odlično pozna trende v mobilni telefoniji. Je tisti, ki najverjetneje največ ve o povezovanju mobilnih telefonov z drugimi mediji, oglaševanjem, bančništvom, s socialnim mreženjem in z navidezno resničnostjo. Podatke, tudi statistične, dobesedno stresa iz rokava. Nekateri mu pravijo guru, drugače pa je svetovalec številnih podjetij in vlad ter motivacijski govorec. Je pisec več knjižnih uspešnic, predava po vsem svetu, tudi na oxfordski univerzi. Zadnja štiri leta živi v Hongkongu, a je vseprisoten, tudi zato, ker redno bloga in twitta. V Sloveniji je bil že nekajkrat, tokrat so ga povabili organizatorji serije dogodkov Mobile Monday Slovenija. Pogovarjala sva se jutro po predavanju v ljubljanski Kiberpipi in v žepu je imel dva telefona, blackberryja in nokio.

Moj dobri novinarski kolega se je doslej z vsemi štirimi uspešno upiral temu, da bi imel mobilni telefon. Pred nekaj tedni pa je dobil prvega. Tudi sami poznate še kakšnega borca, ki danes, ko ima tako rekoč vsak mobitel, ne želi imeti te naprave, ker preprosto ne želi biti ves čas dosegljiv?

> Seveda jih poznam in najpogosteje gre za tri tipe ljudi. V prvo skupino sodijo tisti, ki so prepričani, da te trapaste naprave ne potrebujejo, ker ne želijo biti enaki vsem drugim, ali pa se jim zdi, da so naša življenja preveč podrejena tehnologiji. Tako sicer v Evropi, kjer so mobilci izredno množični, razmišlja zelo majhen delež prebivalstva. Drugo skupino sestavljajo tisti, ki so te naprave že imeli, a so jih opustili in so zdaj prepričani, da so s tem pokazali, da niso njihovi sužnji. V državah v razvoju pa jih najpogosteje nimajo zato, ker si jih zaradi slabih življenjskih razmer ne morejo privoščiti ali pa jih zaradi nezadostne pismenosti ne znajo uporabljati.

Sami radi poudarite, da so mobilci danes najbolj množično uporabljana tehnologija na svetu, celo bolj množično od spleta. Zakaj so postali ravno prenosni telefoni tako priljubljeni?

> Včasih smo potovali s konji in kočijami, kar je sicer imelo svoj čar, a avtomobili so nam zagotovili večjo mobilnost. Podobno je s prenosnimi računalniki in telefoni. To seveda ne pomeni, da bomo zaradi teh naprav nehali uporabljati tiste, ki jih imamo doma. Je pa res, da imamo od prenosnih naprav več koristi. Med vsemi prenosnimi napravami so se za ključne izkazali mobilni telefoni. Razlog je preprost: ker zvonijo. Naprav, ki ne zvonijo, kot sta iPod in PlayStation, ne jemljemo nujno vsepovsod, denimo celo v gledališče, telefon pa bomo gotovo vzeli tudi tja. Če ne drugega, zato da bomo dosegljivi v nujnih primerih. Mobilec je poleg tega veliko več kot le telefon, je tudi ura, koledar, fotoaparat, kamera, imenik, omogoča nam dostop do spleta in je plačilni kanal. Zaradi vsega tega so telefoni tista prva mobilna naprava. Vse druge so opcijske.

Ampak mobilci so majhne naprave z majhnim zaslonom in tipkovnico. Zakaj so, kot trdite, ključni množični medij prihodnosti, ki naj bi ponujal največ možnosti za razvoj in tudi zaslužek?

> Razlogov je več. Mobilni telefoni so elektronski medij. So digitalni medij. Imajo zaslon. Podobno kot računalniki omogočajo osebno uporabo. To je tudi najhitrejši način, da pošljemo podatke v žepe uporabnikov. Če želi denimo neka medijska hiša bralce seznaniti z gibanji na borzi, so mobilni telefoni najhitrejši način za dostavo teh podatkov. Imajo zelo širok doseg. Vsepovsod jih nosimo. Z njimi spimo, nosimo jih na stranišče. Mobilci so edinstven medijski kanal, ki ga lahko uporabljamo hkrati z drugimi mediji. Ko smo v kinu, lahko pošiljamo SMS-sporočila o filmu, še preden se konča odjavna špica. Ko gledamo televizijo, prek mobilcev glasujemo za pesem Evrovizije ali zmagovalca Ameriškega idola. In to ni kar tako, to je velik posel.

No, če ni signala, si tudi z mobilci ne moremo ravno pomagati ...

> Tehnično lahko signal pripeljemo kamorkoli, tudi v predor, težava pa večinoma nastane pri odročnejših območjih. A razmere se izboljšujejo. Če se na Švedskem vozite po gozdovih, v bližini katerih ni naselij, boste ugotovili, da imajo tudi ta območja signal, to pa zato, ker ga potrebujejo upravitelji gozdov. Drevesa, ki jih je treba posekati, označijo s posebnimi čipi in tudi po poseku nadzorujejo transport. Če je drevo namenjeno za Ikejino pohištvo, s tem zagotovijo, da res konča tam. Mobilce torej, čeprav so bili prvotno narejeni za ljudi, danes uporabljajo tudi rastline.

Verjetno s tem ne mislite le na drevesa, ampak tudi na lončnice, katerih zalivanje je mogoče uravnavati prek mobilnega telefona?

> Res je. Če vzgajate lončnice, vam mobilci omogočajo, da vam te same povedo, kdaj jih je treba zaliti. To storijo prek senzorja, ki meri vlago v zemlji in hkrati prepoznava vrsto rože. Podobno je z živalmi. Če vaš pes laja in ne veste, kaj želi, ker ste ga že peljali ven in mu dali jesti, lahko z mobitelom izmerite njegovo čustveno stanje in tako ugotovite, kaj želi. Mobilci nam omogočajo še, da se povežemo z umrlimi. Nikakor ne želim, da bi ta trditev učinkovala posmehljivo, ampak na Japonskem imajo na nekaterih pokopališčih na nagrobnikih posebno napravo, prek katere se lahko svojci povežejo na spletno stran pokojnega in mu tam pustijo sporočilo. Mobilce danes uporabljajo tudi nežive stvari ...

Katere denimo?

> Na Švedskem se lahko naš dom sam odloči, od katerega ponudnika bo kupoval električno energijo, ker je najugodnejši. Na Japonskem gradijo hiše, za katere ne potrebujete ključa, ker ključavnico odprete z mobilcem. V Južni Koreji imajo parkirišča, ki vam na mobilni telefon sporočijo, kje je najbližje prosto parkirno mesto, saj imajo vsi javni parkirni prostori majhen senzor.

V Indiji z mobilnimi telefoni upravljajo celo namakalne sisteme.

> Drži. Odročna območja je danes nesmiselno opremljati s fizičnim kablom, če pa imajo signal za mobilni telefon, si lahko pomagamo z njim in namakalni sistem upravljamo na daljavo. V kmetijstvu je takšnih možnosti še veliko več. Ponekod v Afriki je mogoče prek SMS-sporočil prejeti podatke o tem, katero gnojilo in v kakšni količini naj uporabijo kmetje glede na vremenske razmere. Družba Nokia Siemens Network je v Istanbulu poročala o meritvi ulova rib z mobilci. Na dveh ladjah so bili izkušeni ribiči in tisto moštvo, ki je na mobitel dobilo podatke o vremenskih razmerah, je imelo ob koncu dneva bistveno večji ulov. Morda najbizarnejši primer, za katerega sem slišal, pa prihaja iz Kanade. Tam je veliko kmetov svoje krave naučilo poslušati SMS-sporočila. Tega so se lotili tako, da so jim okoli vratu obesili star Nokijin telefon ...

Mora biti nujno Nokijin?

> Ne nujno. (smeh) Lahko je tudi Motorolin ali kakšen drug, pač telefon, ki ga nihče več ne uporablja. To napravo obesijo kravi okrog vratu, in ko žival zasliši zvok SMS-sporočila, ve, da mora domov, ker je čas za molžo. Ker se krave premikajo v skupinah, zadošča, če z mobilcem opremijo eno kravo. Si predstavljate? Česa takšnega si verjetno nikoli nismo predstavljali. To je res nora industrija. Tem živalim bi lahko rekli krave na daljinsko upravljanje s SMS-sporočili.

Kaj je še mogoče doseči? In česa še ni mogoče doseči?

> Sam sem pri pisanju prvih dveh knjig veliko truda vložil v to, da bi si predstavljal prihodnost. Tako sem denimo pisal o igračah z vgrajeno kamero, ki jih bo mogoče daljinsko upravljati s telefonom. Zdaj jih imamo. Z Applovim iPhonom je mogoče upravljati majhna letala s kamero, in ker na zaslonu vidimo kader, lahko z njim iz zraka fotografiramo svojo hišo. Danes nisem več tako ustvarjalen, da bi si zamišljal prihodnost. Zdaj sem lahko samo še presenečen in navdušen. In to se mi dogaja kar naprej. Najčudovitejša stvar ta hip je recimo nadgrajena resničnost (augmented reality). Jo poznate?

Z njo lahko denimo na fotografiji ali posnetku okolice ugotovimo, kje točno so lokali in trgovine.

> Včasih smo kaj takšnega videli samo v znanstvenofantastičnih filmih, zdaj pa postaja nekaj povsem vsakdanjega. Zdaj je mogoče s pametnim telefonom videti, kaj se dogaja za zidovi. Seveda le, če tisti, ki ima dejavnost za temi zidovi, to želi. A možnosti je še veliko in razvoj v to smer se je šele začel. Nemško podjetje Vesseltracker denimo uporablja nadgrajeno resničnost za to, da lahko, če je meglen dan, z mobilnim telefonom ugotovite, ali se ladja, ki jo slišite v daljavi, približuje ali oddaljuje. V prihodnje bo verjetno nekaj povsem vsakdanjega, da boste, ko boste šli v muzej in usmerili telefon v pisalno mizo Winstona Churchilla, na zaslonu zagledali njegovo podobo, ki bo po možnosti povedala enega njegovih slavnih govorov. Tehnologija ves čas napreduje in strinjam se, da so nekatere novosti trapaste. Druge pa so čudovite, neverjetno inteligentne. Telecom Italia prav zdaj razvija projekt, ki naj bi omogočil, da se bomo s sogovornikom po mobilcu pogovarjali tako, da bomo gledali v zaslon in pri tem ne bomo potrebovali slušalk, da bi ga slišali, ker ga nihče drug, razen nas, ne bo slišal. Kdo ve, morda bo ta novost v rabi že čez kakšni dve leti.

Kako pa se obnese projekt Carbon Diem, pri katerem z mobilcem merimo, koliko ogljikovega dioksida smo spustili v ozračje med gibanjem?

> Moram priznati, da je to eden mojih najljubših projektov, ker vzgaja mlade v zavedanju o okoljskih vprašanjih. Deluje tako, da glede na kraj, kjer ste, in vašo hitrost ugotovi, ali uporabljate letalo, avtomobil, kolo ali svoje noge. Tako ugotovi tudi, koliko izpustov ogljikovega dioksida ste pri tem ustvarili. Mladi so navdušeni, svoje podatke lahko primerjajo s podatki prijateljev, to pa jih še dodatno spodbuja, in pogosto so prav mladi tisti, ki vzgajajo tudi odrasle k odgovornejšemu ravnanju.

Ali niso mladi tudi sicer eno ključnih občinstev za mobilne telefone?

> Čez približno pet let bo končala študij generacija, ki že vse življenje uporablja mobilne telefone. Lahko ugotavljamo vzporednice s sredino 90. let, ko je študij končala prva generacija, ki je že vse življenje uporabljala računalnik. Vemo, da je ta generacija povsem spremenila računalniški svet, saj so prav njeni pripadniki izumili denimo Google, Facebook in YouTube. Čez kakšnih pet let lahko najverjetneje pričakujemo novo generacijo inženirjev na področju mobilne telefonije. Sam seveda komaj čakam na to. Res pa je, da se je doslej izkazalo, da so na mobilcih največje uspešnice funkcije, ki so nadvse preproste. Pri elektronski pošti ni omejitev glede dolžine sporočil, a so se kljub temu izredno dobro prijela SMS-sporočila, ki so dolga le 160 znakov in operaterji zanje zaračunavajo. Glasbo lahko poslušamo na cedejih in predvajalnikih MP3, a ogromno uporabnikov si na mobilce nalaga melodije za zvonjenje, ki so krajše in plačljive. Samo ta posel je vreden 5 milijard evrov. Na voljo je cel kup dovršenih spletnih iger, a pravi uspeh so majhne igre za mobilne telefone, kot je denimo sudoku.

Zato trdite, da je prihodnost v sporočilih SMS in MMS?

> Deloma tudi. Morda bi moral to trditev malce popraviti: bližnja prihodnost pripada sporočilom SMS in MMS. Ključni razlog je ta, da delujejo na vsakem telefonu, da jih večina uporabnikov pozna in so že zdaj zelo razširjena. V Evropi mobilni operaterji večino prometa ustvarijo prav z njimi. Če moramo ljudem razložiti, da bodo nadgrajeno resničnost lahko začeli uporabljati, ko si bodo kupili Googlov Android Phone in si naložili pravo aplikacijo, bo marsikdo za to potreboval zelo veliko časa. Lažje jim je razložiti, da lahko s SMS-sporočili, ki jih že tako ali tako uporabljajo, upravljajo svoj bančni račun.

Danes postaja nekaj povsem vsakdanjega, da je mogoče z mobilcem kupiti vstopnice za kino ali plačati parkirnino. Se vam zdi realna možnost, da bi v prihodnje povsem izpodrinili denar?

> Mislim, da je to neizogibna dolgoročna usmeritev. Tradicionalni denar je le obljuba, da je v nekem kosu kovine ali papirja neka vrednost. In takšno obljubo lahko damo tudi prek telefona. Estonija je bila prva država, ki je v kaki dejavnosti povsem opustila kovance v korist mobilnih telefonov. Ta dejavnost je bila parkiranje. Tega so se lotili zaradi kriminalnih združb, ki so uporabljale zelo podle trike, da so si prilastile denar od parkiranja, in zdaj, ko je mogoče parkirnino plačevati le z mobilci, gre denar neposredno pristojnim organom. Neizogibno torej je, da bodo mobilni telefoni izpodrinili denar. A to se po mojem ne bo zgodilo še kakih 20 let. Je pa že danes kar nekaj držav, kjer lahko živimo brez uporabe denarja in kreditnih kartic. V državah, kjer je bančni sistem šibkejši, pa se vse bolj razvija tudi mobilno bančništvo. V takšnih okoljih, kjer si marsikdo ne more privoščiti pravega bančnega računa, je mobilni telefon res velika pridobitev.

Prej ste omenili Estonijo. Ta velja za najnaprednejšo državo, ko govorimo o kombiniranju novih tehnologij in volitev, saj je leta 2007 prva izpeljala prave spletne volitve. Letos se ji obetajo prve volitve, na katerih bo mogoče glasovati prek mobilnih telefonov.

> Res je, in ker sem Finec, sem ponosen, da so naši sorodniki tako inovativni. Gre za razmeroma majhno državo, kar je pri uvajanju takšnih tehnoloških novosti gotovo prednost. Estonija je postala ena prvih držav v Vzhodni Evropi, kjer je število uporabnikov mobilnih telefonov približno enako številu prebivalcev in imeli so veliko priložnosti za zgodnje raziskovanje inovacij. Podobno kot Slovenija.

Zakaj volitev prek mobilcev doslej ni preizkusila nobena druga država? Je pri tem ključen strah pred poneverbami?

> Tudi za to gre. Predvsem pa gre za to, da smo sočasno priča toliko inovacijam, da preprosto ne vemo, na kaj se osredotočiti. Nekatere države so zelo napredne na nekaterih področjih, druge na drugih. Španija je denimo v Evropi najnaprednejša pri mobilnem oglaševanju. Slovenija, Avstrija in Hrvaška pri plačevanju prek mobilnih telefonov. Finska, Švedska in Estonija so se bolj osredotočile na interaktivnost prek SMS-sporočil. Anglija je z Big Brotherjem in tekmovanji talentov največ pripomogla k povezovanju televizije in SMS-sporočil. Veliko je torej odvisno od tega, katere dejavnosti so priljubljene v posamezni državi. Te dejavnosti vedno spodbujajo vprašanje, ali bi se morale vlade vmešavati vanje. Če gre za plačila in mobilne banke, bi se morale zagotovo vmešati že zaradi varnosti in preprečevanja poneverb. Če gre za volitve, je njihova vpletenost samoumevna. Prav tako, ko gre za izredne razmere. Finska vlada je bila leta 2006 prva, ki se je odločila, da bo državljane ob morebitnih izrednih razmerah obveščala po mobilnih telefonih. Če se bo kaj zgodilo, če bo recimo kak večji požar ali izpad električne energije, bodo prebivalci obveščeni s SMS-sporočili.

Kaj pa stari množični mediji, česa se lahko naučijo od mobilne telefonije? Znano je, da naklade časopisov že dolgo upadajo, da je k temu veliko pripomogel splet ...

> Nedavno je raziskava ameriške družbe Universal McCann pokazala, da uporabniki od sedmih minut, porabljenih za ukvarjanje z mediji, minuto porabijo za spremljanje medijev prek mobilnih telefonov. Vsaka časopisna hiša bi se morala zavedati, da imajo njeni bralci vedno v žepu mobilni telefon. Tudi ko berejo časopis. Ko dajo svoj izvod časopisa sorodniku ali prijatelju, ima tudi ta mobilni telefon. Priložnosti je obilo. Če neka medijska hiša pripravi tekmovanje, na katerem bralci lahko sodelujejo le prek mobilnih telefonov, pri tem pa morajo vpisati kodo, ki je edinstvena vsakemu izvodu časopisa, lahko s tem ugotovi, koliko ljudi je prebralo posamezen izvod. Priložnosti ponuja tudi sam zaslon. CNN ima denimo storitev ticker, prek katere uporabnikom sporoča pomembnejše novice na telefon. Na Japonskem so razvili informacijsko storitev i-channel, ki jo je v prvih 18 mesecih uporabilo 16 odstotkov uporabnikov mobilcev, zanjo pa so plačali dva dolarja na mesec. Če je toliko uporabnikov pripravljenih plačati za to, da dobijo informacije, bi bil, če bi bil sam medijska hiša in te storitve ne bi ponujal, zelo zaskrbljen. Uspešen je tudi primer kanadske revije o hokeju Hockey News. Leta je imela težave zaradi upadanja branosti, potem pa so njeni novinarji naredili izdajo za mobilni telefon Mobile Hockey News in s tem pridobili povsem nove bralce. Zanimivo je, da sta tiskana in mobilna izdaja tako podpirali druga drugo, da sta danes obe dobičkonosni, tiskana izdaja pa se je lani lahko pohvalila celo s petodstotno rastjo. Seveda jim je to uspelo, ker so zelo natančno poslušali bralce. Mobilno različico so nadgradili štirikrat na leto.

Kdaj bo po vašem število uporabnikov mobilnih telefonov preseglo število prebivalcev planeta?

> Ha, tega izračuna zdaj že nekaj časa nisem naredil. Zdaj je aktivnih 4,6 milijarde uporabnikov mobilnih telefonov. Kdaj jih bo torej 6,7 milijarde? Samo malo ... (Gospod Ahonen si vzame nekaj sekund za izračun, op. p.) Po mojem bo to leta 2015. Res pa je, da se bo rast upočasnila, zlasti zato, ker je približno milijarda ljudi nepismena in ker jih približno milijarda živi brez elektrike. Če nimaš za preživetje, si težko privoščiš uporabo mobitela. Ko bo torej število uporabljanih mobilcev preseglo število prebivalcev našega planeta, se bo to zgodilo zaradi posameznikov v »razvitem« svetu, ki bodo uporabljali po več mobilcev hkrati. Sem pa prepričan, da se bo to zgodilo že leta 2015, leto gor ali dol.

Kako goreč uporabnik mobilnega telefona ste sami?

> Sam imam tri telefonske številke in dva mobilca, to pa zato, ker imam rad tehnologijo in ker mi njen razvoj omogoča, da jih pogosto menjam. Drugi razlog je, da zaradi narave svojega dela veliko potujem in je komunikacija z menoj tako lažja. Tretjo številko uporabljam le za zasebne pogovore in jo pozna le moja družina. Moram pa priznati, da komuniciram skoraj izključno prek SMS-sporočil. Zaradi zasedenega urnika imam zvonjenje vedno nastavljeno na tiho in na klice navadno odgovarjam šele zvečer. Glede na mojo službo je to verjetno kar malce ironično.
Ali tudi sami opažate, da se je komunikacija med ljudmi zelo spremenila, odkar uporabljamo mobilne telefone? Včasih smo sogovornika najprej vprašali, kako je. Zdaj ga vprašamo, kje je.
> To gotovo drži. Zdaj se kličoči tudi ne predstavi več, ker že vnaprej vemo, kdo nas kliče. Pogovori pa so postali krajši, kar je predvsem posledica tega, da so bili pogovori po mobilnih telefonih v preteklosti zelo dragi. Kljub temu imamo več pogovorov, več komuniciramo in vse pogosteje komunikacijo po klicu nadaljujemo v obliki SMS-sporočila, recimo če moramo komu poslati telefonsko številko ali naslov.

Danes smo vsi ves čas dosegljivi, ves čas priklopljeni. Smo postali zasvojeni s tem?

> Deloma to zagotovo drži. In posledice so včasih zelo hude. Na katoliški univerzi v Leuvnu so proučevali odvisnost mladostnikov od mobilnih telefonov in ugotovili, da ima 20 odstotkov mladih v Belgiji zaradi teh naprav težave s spanjem. Mladi ne spijo trdno in se ponoči torej ne spočijejo, ker so ves čas v pričakovanju, da bodo dobili SMS-sporočila prijateljev. Podobno je z zaposlenimi v podjetjih, kjer je nekaj povsem vsakdanjega, da zaposleni tudi ob koncu tedna dobivajo takšna in drugačna sporočila. Nisem sicer psiholog, a verjetno se strinjate, da ni ravno zdravo, če smo vse leto 24 ur na dan dosegljivi delodajalcu. Sam bi si želel, da bi bili uporabniki mobilnih telefonov tako disciplinirani, da bi jih kdaj tudi ugasnili ali dali zvonjenje na tiho.

Se spomnite, kdaj ste bili nazadnje povsem brez mobilnega telefona?

> Hm, kdaj že ... Mislim, da je bilo to leta 2002, ko sem se peljal iz Vancouvra proti Aljaski in sem ugotovil, da tam ni signala. Brez mobitela sem bil potem velik del vikenda. Pred tem sem bil nazadnje dlje časa brez signala pred približno 12 leti v ZDA, ko pokritost s signalom GSM tam še ni bila najboljša. Drugače pa se ne spomnim, da bi bil v zadnjem desetletju kakšen dan brez mobitela. Morda ga kdaj ves dan nisem mogel uporabljati, ko sem potoval, a tega niti nisem opazil, ker sem ga lahko uporabil takoj po pristanku letala.