Odhodki za zdravila v porastu
Koliko lekarne zaslužijo same s tržnimi dejavnostmi in koliko dobijo od zavarovalnic, v Lekarniški zbornici niso razkrili
Marko Jaklič med župansko kampanjo SNS v Ljubljani
© Borut Krajnc
Koliko znaša letni promet lekarn v Sloveniji, koliko zaslužijo s prodajo zdravil na recept, koliko morajo zaslužiti na trgu? Kakšen je sploh sistem financiranja lekarn, so vprašanja, ki se postavljajo ob aferi Lekarne Ljubljana. Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufar je lani jeseni na posvetu o prihodnosti financiranja lekarniške dejavnosti povedala, da je bil sistem financiranja za lekarniško dejavnost uveljavljen pred 30 leti, zato ga je treba nujno korenito spremeniti.
Za leto 2009 je bilo po njenih besedah predvideno, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) lekarnam zagotovil 34 milijonov evrov, v letu 2010 pa bodo predvidoma dobile le še 24 milijonov evrov. Koliko lekarne poleg tega zaslužijo še same s tržnimi dejavnostmi, koliko bodo dobile od zdravstvenih zavarovalnic, Čufarjeva ni povedala, na naša vprašanja pa v Lekarniški zbornici tudi niso odgovorili.
Odhodki ZZZS za zdravila, medicinsko-tehnične pripomočke, kri in socialno medicino so lani znašali 386,5 milijona evrov. V primerjavi z letom 2008 so bili večji za 3,9 odstotka, kar pomeni 3-odstotno realno rast. Odhodki te skupine predstavljajo v strukturi odhodkov ZZZS 16,5 odstotka. »Največji delež v teh odhodkih imajo izdatki za zdravila. V letu 2009 so ti znašali 317,7 milijona evrov in so v primerjavi z odhodki leta 2008 nominalno večji za 3,2 odstotka (realno za 2,3 odstotka) ali za 7 milijonov evrov. Načrtovani ukrepi ZZZS za obvladovanje izdatkov za zdravila, ki so bili predvideni v višini 13,9 milijonov evrov, so bili sicer realizirani, vendar ne zadostujejo za kompenzacijo povišanih izdatkov zaradi hitrejše rasti novih, bioloških zdravil in večje porabe zdravil, zlasti najdražjih zdravil,« so pojasnili na nedavni konferenci za novinarje. ZZZS je v letu 2009 imel za dobrih 2,3 milijarde evrov vseh odhodkov.
Čufarjeva je na posvetu opozarjala, da se sredstva za financiranje lekarniške dejavnosti zmanjšujejo, obremenitev in dela pa imajo v lekarnah čedalje več. Nekatere lekarne zaradi tega že poslujejo z rdečimi številkami. Dejavnost lekarn zajema preskrbo z zdravili na recept, z zdravili brez recepta in z magistralnimi zdravili. Izrazila je skrb, da bodo morali začeti zapirati predvsem manjše lekarne na podeželju, ki so večinoma v zasebni lasti. Svetovalec ministra za zdravje Martin Toth je napovedal, da bodo na ministrstvu pripravili dopolnitve sistema financiranja lekarn. Na seji odbora za zdravje v državnem zboru so predstavniki zdravstvenega ministrstva decembra lani pojasnjevali, da predlagajo, da bi se lekarniška storitev malih in velikih lekarn ponderirala različno in bi male lekarne za svoje poslovanje prejele več denarja. Po grobih ocenah Lekarniške zbornice bi se moralo od 400 tisoč do 500 tisoč ljudi voziti po zdravila v večje kraje, če bi lekarne v majhnih krajih morali zapreti.
Čufarjeva je na posvetu napovedala, da v Lekarniški zbornici pripravljajo analizo poslovanja javnih in zasebnih lekarn. Po njenih besedah ZZZS pri izračunu vrednosti njihovih storitev upošteva 615 farmacevtov za dva milijona prebivalcev, kar je toliko kot v Albaniji, v lekarniški dejavnosti pa v Sloveniji pri izdaji zdravil v resnici dela 950 farmacevtov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.