22. 4. 2010 | Mladina 16
Koalicija sovraštva
V Sloveniji je zaznati porast neonacističnih in podobnih rasističnih skupin, ki se organizirajo pod krinko domoljubja. Skupine so povezane med seboj, sodelujejo pa tudi z neonacisti iz tujine.
Shod nestrpnežev pred okrožnim sodiščem v Ljubljani v podporo trojici njihovih kolegov, ki jih je sodišče zaradi pretepa gejevskega aktivista Mitje Blažiča obsodilo na leto in pol zapora.
© Borut Peterlin
Zaradi nekaj zadnjih dogodkov ne moremo več govoriti, da je porast ksenofobije med mladimi - konkretno porast neonacističnih ter ideološko podobnih, skrajno desničarskih skupin pri nas, zgolj skrb zbujajoč pojav. Ni več dovolj, da se nad temi pojavi izraža le zaskrbljenost, z njimi se je treba predvsem jasno soočiti in jih tudi poimenovati s pravim imenom: so vedno večji družbeni problem, ki tej družbi in njenim vrednotam pomeni grožnjo. S tega vidika je nemogoče gledati na napad neonacistov, ki so se nedavno pred Filozofsko fakulteto fizično znesli nad skupino študentk in študentov, kot na osamljen primer. Ne, gre za ponavljajoči se vzorec verbalnega in fizičnega nasilja, za del kampanje ustrahovanja drugačnih ali drugače mislečih, ki jo neonacistična in tovrstna gibanja širijo, kjerkoli obstajajo. Pri nas je teh skupin vedno več. In imajo vedno več članov. Prav v številčnosti pripadnikov je tudi njihova glavna moč. Pri nas so za zdaj najbolj aktivne neonacistične Blood&Honour, Headhunters Domžale, Slovenski radikali in pa rasistični Tu je Slovenija ter Hervardi.
Vse bolj jasno je, da homoseksualci, pripadniki etničnih manjšin ali drugih ras in ostali »drugačni« niso več edina tarča neonacistov ter podobnih nestrpnežev. Na vrsto so prišli tudi tisti, ki se jim javno zoperstavljajo. Skupini Tu je Slovenija in Blood&Honour posameznike, ki jima nasprotujejo, na svojih spletnih straneh označujeta za »levičarske ekstremiste«. Napadeni študenti Filozofske fakultete so recimo ustvarjalci družbenokritičnega glasila Avtonomija in nekateri njihovi obrazi so neonacistom znani. In niso edini. Novembra lani so študentje Fakultete za družbene vede, ki izdajajo časopis Tribuna, prejeli grožnjo prek elektronske pošte, naj pazijo, kaj delajo s pripisom: »Lepljenje prečrtanih svastik bo strogo sankcionirano.« Poleg tega je aprila lani okrog 15 neonacistov vdrlo na okroglo mizo o nestrpnosti v Sloveniji, ki je potekala na Filozofski fakulteti, pri čemer so fizično obračunali z enim od razpravljavcev. Manj znano je, da jih je približno toliko nedavno prišlo tudi na FDV, a je hiter prihod policije preprečil incident.
Na ulicah se seveda dogaja še marsikaj. Napadi neonacistov se selijo iz Ljubljane v manjša mesta. V zadnjih dveh mesecih so se znesli nad skupinami mladih v Kopru in Slovenj Gradcu, v Ilirski Bistrici pa so napadli tamkajšnji Mladinski klub Nade Žagar. Njihova najodmevnejša »akcija« ostaja napad na ljubljanski lokal Cafe Open junija lani. Zaradi pretepa gejevskega aktivista Mitje Blažiča so bili trije obsojeni na leto in pol zapora, a so vložili pritožbe in do nadaljnjega ostajajo na prostosti tudi zato, ker je sodišče ocenilo, da ni nevarnosti ponovitve dejanja. Gre za nenavadno utemeljitev, če upoštevamo, da je nasilja neonacistov vedno več in tudi Cafe Open je bil nedavno spet tarča napada, tokrat v obliki granitne kocke, ki je priletela skozi okno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.