Evropska posojila za slovenske banke
NLB, Banka Celje in Gorenjska banka so lani z EIB podpisale pogodbe o najemu posojila za financiranje projektov podjetij
Nova Ljubljanska banka
© Borut Peterlin
Nova Ljubljanska banka (NLB), Banka Celje in Gorenjska banka so v letu 2010 z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisale pogodbe za najem posojil, ki jih bodo razdelile podjetjem. Pogoji za pridobitev kreditov na podlagi posojila EIB so pri vseh treh različni. NLB je dobila 30 milijonov evrov, Banka Celje 50 milijonov evrov in Gorenjska banka 25 milijonov evrov.
V službi za stike z javnostjo v NLB so pojasnili, da bodo ta sredstva namenjena financiranju malih in srednje velikih podjetij s področij industrije, transporta, zdravstva, izboljšanja infrastrukture, varovanja okolja, varčevanja z energijo in storitvene in turistične dejavnosti oziroma drugih področij, skladno z določili EIB. »S sredstvi EIB je mogoče financirati do 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta. Višina odobrenega zneska kredita in doba kreditiranja sta prilagojeni individualni obravnavi posameznega projekta,« pojasnjujejo v NLB. Obrestna mera za kredite iz virov EIB je bistveno ugodnejša od obrestne mere iz redne ponudbe banke, zagotavljajo v NLB.
Banka Celje bo posojilo pri EIB črpala v dveh tranšah po 25 milijonov evrov. V službi za stike z javnostjo razlagajo, da je vsaj 70 odstotkov sredstev od EIB namenjenih financiranju dolgoročnih razvojnih projektov malih in srednje velikih podjetij in zasebnikov (kreditna linija A). Preostalih 30 odstotkov posojila EIB pa bo Banka Celje razdelila za financiranje projektov javnega sektorja in investicij podjetij za izboljšanje dostopa do izobraževanja, energetike, varstva okolja, zdravstva in ohranjanja gospodarske in socialne kohezije v Sloveniji (kreditna linija B). V letu 2010 je Banka Celje majhnim in srednjim podjetjem po nerevidiranih podatkih zagotovila 740,5 milijona evrov kreditov, kar pomeni, da 25 milijonov evrov od EIB pomeni 3,4 odstotka tega zneska.
S sredstvi, ki jih Banka Celje dodeli majhnim in srednjim podjetjem ali zasebnikom iz naslova posojila EIB (kreditna linija A), je med drugim mogoče financirati tudi do 100 odstotkov investicije, vendar znesek ne sme preseči 12,5 milijona evrov. Pri projektih, ki jih financira na podlagi kreditne linije B, med drugim celotna vrednost posameznega posojila EIB ne sme presegati 50 odstotkov stroškov celotnega projekta.
Bojan Likar, predstavnik za stike z javnostjo Gorenjske banke, je pojasnil, da so sredstva od EIB namenjena financiranju projektov javnih ali zasebnih izvajalcev. Prednostna področja so okolje, infrastruktura, razvoj in znanje, racionalizacija porabe energije, zdravje in izobraževanje. »Kot neprimerni in zato omejeni oz. izključeni pa so vojaški sektor, tobačna industrija, igralništvo, financiranje nepremičnin, izjema so socialne in neprofitne nepremičnine, veliko področij živilskega sektorja,« pojasnjuje Likar.
Projekti, za katere je mogoče dobiti kredit iz virov EIB, morajo biti ustrezno ekonomsko, tehnično in finančno utemeljeni. To so projekti, ki jih je mogoče posamično identificirati, biti morajo novi (lokacija, dizajn ali koristi), lahko so tudi razširitvene narave ali namenjeni posodobitvam. Ne pride pa v poštev financiranje popravil ali vzdrževanja. Gorenjska banka za financiranje novih dolgoročnih naložb podjetij na leto nameni okrog 130 milijonov evrov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.