Banke morajo počistiti bilance

Če se ne bodo znebile slabih posojil, banke ne bodo mogle kreditirati podjetij ...

Banke v Sloveniji iz svojih bilanc očitno še niso ustrezno počistile posojil, za katere je znano, da jih ne bodo nikoli mogle izterjati, oziroma niso ustrezno upoštevale izgub, ki so posledica slabih posojil, ki so jih dodelile v preteklosti. Na to opozarja evropska komisija v priporočilih, ki jih je poslala slovenski vladi. V njih navaja, naj vlada »sprejme nadaljnje ukrepe za zagotavljanje zadostnega pripoznavanja izgub pri posojilih in čiščenja bilanc stanja v celotnem bančnem sektorju«.
Komisija ugotavlja, da je država marca od bank v državni lasti zahtevala, naj ustanovijo notranje oddelke in zaposlijo usposobljene strokovnjake, ki jim bodo pomagali pri prodaji delnic, ki so jih zasegle, ker podjetja niso več sposobna odplačati posojil (v to kategorijo recimo sodijo zasežene delnice Mercatorja, za katere so se pred kratkim dogovorile, da jih bodo prodajale v svežnju). Zasežene delnice naj bi banke prodale zasebnim vlagateljem, kot so skladi za prestrukturiranje in sanacijo podjetij. To po ugotovitvah evropske komisije še ni bilo uresničeno. S prodajo zaseženih delnic bi bilo treba pohiteti, saj bi banke potem lažje zagotovile posojila podjetjem, ki jih potrebujejo za razvoj, naložbe in odpiranje novih delovnih mest.
Po navedbah evropske komisije je slovenska vlada napovedala novo začasno davčno spodbudo za naložbe bank v produktivne dejavnosti. Toda ta davčna olajšava ima napako, saj ne upošteva razlike med krediti, ki jih banke podaljšujejo prezadolženim podjetjem, ker jih ta ne morejo odplačevati, in novimi krediti podjetjem, ki ta denar potrebujejo za razvoj in nove naložbe. Ker omenjena spodbuda velja za vse kredite enako, banke po oceni komisije ne bodo prednostno posojale denarja podjetjem in panogam, ki imajo največje možnosti za rast in so manj zadolžena. Evropska komisija je vlado še opozorila, da ji sploh ni poslala analize terjatev podjetij v gradbenem sektorju.
Finančni minister Franc Križanič pravi, da ga je priporočilo evropske komisije, ki se nanaša na bančni sektor glede priznavanja izgub in čiščenja bilanc, presenetilo. Po junijskem zasedanju finančnih ministrov EU v Luksemburgu je povedal: »Presenetil me je edino tisti del, ki govori o bančnem sektorju, ker imamo v Sloveniji povsem liberaliziran bančni sistem, ki je povsem odprt, ponudba je konkurenčna in kdor koli iz EU lahko pride in deluje na tem trgu«. To navodilo bi bilo po njegovi oceni prej namenjeno kakšni izjemno veliki državi z velikim deležem svojega bančnega sektorja, ki deluje tudi za vse ostale. Čeprav Slovenija to delno je na Zahodnem Balkanu, je to navodilo »kljub temu nekoliko nenavadno za malo, ekstremno odprto gospodarstvo«.
Ocene, koliko slabih posojil imajo banke v svojih bilancah, so različne. V Banki Slovenije pravijo, da je ta delež majhen. Stanislava Zadravec Caprirolo, članica sveta Banke Slovenije, pravi, da je dinamika slabšanja posojilnega portfelja dosegla vrhunec v zadnjem letu in se letos umirja. Bonitetna agencija Moody's, ki je pred kratkim znižala bonitetno oceno za banke NLB, NKBM in Abanko Vipa, pa opozarja, da se slaba posojila še večajo in dosegajo že od 11 do 17 odstotkov bruto portfeljev bank.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči