Latvijska formula

»Latvija je ena tistih držav, ki najhitreje okreva po gospodarski krizi in formule latvijskega okrevanja se danes prodajajo po EU kot formule gospodarskega uspeha,« je nedavno v govoru na letnem taboru največje opozicijske stranke SDS v Lepeni dejal njen predsednik Janez Janša. Zakaj je za zgled Sloveniji izbral prav Latvijo in ne denimo Estonije, ki velja za najuspešnejšo baltsko državo, poleg tega pa je, tako kot Slovenija, članica evropske monetarne unije, medtem ko ima Latvija še vedno lastno valuto, je postalo kristalno jasno ob njegovih naslednjih besedah: »Pred nekaj tedni so se volivci na referendumu v Latviji odločili, da bodo razpustili parlament in razpisali predčasne volitve.« In še: »Pri nas se o predčasnih volitvah sicer veliko govori, vendar nič ne kaže, da bodo kmalu. Bile bi potrebne čim prej, v zgodnji jeseni, vendar jih ne bo, ker bi morale biti že razpisane.« Naj spomnimo, da je februarja 2009, na vrhuncu ekonomske krize v Latviji, po množičnih protivladnih demonstracijah, odstopila tedanja desnosredinska vladna koalicija Ivarsa Godmanisa. Marca 2009 je bil za novega predsednika vlade imenovan Valdis Dombrovskis. Toda že leto pozneje je postalo jasno, da bodo sledile vnovične parlamentarne volitve. Na poziv predsednika države Valdisa Zatlersa je julija letos potekal referendum, na katerem se je kar 95 odstotkov latvijskih volivcev odločilo za razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev - te bodo jeseni. Janša torej Latvije ni izbral naključno, pač pa taktično in z razlogom: zato da bi s politično krizo v Latviji lažje utemeljil potrebo po predčasnih volitvah v Sloveniji. Pri tem pa je naredil amatersko napako. Ni namreč preveril, kakšne so dejanske razmere v Latviji. Ekonomsko gledano ni pravega razloga, da bi slepo sledili latvijski formuli. Prej nasprotno.

Res je sicer, da sta državi primerljivi po velikosti, saj ima Latvija 2,34 milijona prebivalcev, Slovenija pa 2,05 milijona. Vendar primerjava zgolj na podlagi tega ni smiselna. Prav tako ne zadošča samo primerjava podatka o gospodarski rasti, opozarja ekonomist dr. Jože Mencinger. Treba je gledati širše. Denimo izvoz. »Drži, da je Latvija v prvih štirih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala izvoz za 38 odstotkov in lani v primerjavi z letom 2009 za 29,7 odstotka, Slovenija pa le za 22 odstotkov in 18,2 odstotka. Toda: v štirih mesecih letos, do tam namreč sežejo podatki Eurostata, je Latvija izvozila za 2,8 milijarde evrov blaga, za 1256 evrov na prebivalca, in pri tem imela trgovinski primanjkljaj petsto milijonov evrov, Slovenija pa je v enakem obdobju izvozila za 8,2 milijarde evrov blaga, štiri tisoč evrov na prebivalca, in imela sto milijonov evrov primanjkljaja. Lani je Latvija izvozila za 7,2 milijarde evrov blaga, Slovenija pa za 22,2 milijarde evrov, Latvija za 3059 evrov, Slovenija pa za 10.830 evrov na prebivalca. Pri tem je bil trgovinski primanjkljaj Latvije 1,6 milijarde evrov, Slovenije pa 450 milijonov evrov.« Pa tudi sicer Mencinger ne razume, zakaj bi imeli Latvijo za zgled. »Upam le, da po morebitni zmagi SDS na volitvah ne bomo kupili 'formul latvijskega okrevanja, ki se po EU prodajajo kot formule gospodarskega uspeha'. Razlogov za strah pred 'latvijsko formulo' povečevanja konkurenčnosti z zmanjševanjem socialne varnosti je kar nekaj.« Poglejmo nekaj ključnih dejstev, zaradi katerih primerjava z Latvijo ni korektna. Lanski latvijski BDP je znašal 18 milijard evrov, kar je 8072 evra na prebivalca, slovenski pa 36 milijard evrov oz. 17.500 evrov na prebivalca. Razlika je očitna! »Gospodarska rast pred krizo je bila v Latviji resda precej višja kot v Sloveniji, kar je glede na razvitost razumljivo, toda večje so bile tudi oscilacije. Tako je v letu 2009 latvijski BDP padel za 18 odstotkov, slovenski pa za 8,1 odstotka. Davki v Latviji so resda malone najnižji v Evropi, leta 2009 so znašali le 26 odstotkov BDP-ja, v Sloveniji 37 odstotkov in v EU 38 odstotkov BDP-ja, a tudi socialna varnost je malone najnižja v Evropi. Latvijska junijska stopnja brezposelnosti je bila 16,3-odstotna, v Sloveniji 8,4-odstotna, latvijski koeficient neenakosti (gre za razmerje med dohodki dvajset odstotkov najbogatejših in dvajset odstotkov najrevnejših), ki znaša 7,3, je najvišji v Evropi, slovenski, ki znaša 3,2, pa je malone najnižji.« Pa še, nadaljuje Mencinger: »Proračunski primanjkljaj je v Latviji precej višji kot v Sloveniji; leta 2009 je bil 9,6 odstotka BDP-ja in lani 7,6 odstotka, v Sloveniji pa šest odstotkov in 5,6 odstotka BDP-ja. Neto dolg Latvije do tujine je konec 2009 znašal 82,6 odstotka BDP-ja, Slovenije pa 35,5 odstotka; ves slovenski neto dolg je nastal v obdobju 2005—2008, konec leta 2005 je bil še nič evrov, konec leta 2008 pa deset milijard evrov.« Poleg tega Slovenija doslej ni potrebovala mednarodne pomoči, Latvija pa jo je. Latvija je bila poleg Islandije ena od evropskih držav, ki jo je ta kriza najbolj prizadela. Doživela je tak ekonomski kolaps, da so jo ugledni tuji mediji razglašali za največjega bolnika Evrope. Iz tega brezna se ne bi izvlekla, če ji ne bi na pomoč priskočila EU in Mednarodni denarni sklad. Dobila je 7,5 milijarde evrov hitre stabilizacijske pomoči, kar znaša dobro tretjino celotnega latvijskega bruto domačega proizvoda. Poleg tega ne gre pozabiti, da Latvija ni članica evropske monetarne unije, da torej nima evra, pač pa lastno valuto, ki jo lahko devalvira. Izdatno mednarodno denarno pomoč je Latvija dobila pod pogojem, da poskrbi za ostre varčevalne ukrepe. Tako je med drugim znižala davek na osebne prihodke s 25 na 23 odstotkov, s čimer naj bi gospodinjstva dobila večji razpoložljivi dohodek in bi lahko posledično več potrošila. Poleg tega je za četrtino znižala plače javnim uslužbencem in povišala davek na dodano vrednost za tri odstotne točke, vlada pa je sprejela tudi nov davek na nepremičnine. Toda to še ne pomeni, da je Latvija ven iz najhujšega ali celo, da je življenje v tej baltski državi kaj bistveno lažje od življenja v Sloveniji. Pomenljiv je podatek, da minimalna plača v Latviji letos znaša 282 evrov, v Sloveniji pa 748,10 evra.

Jože Mencinger, ekonomist: “Da življenje v Latviji ni najbolj prijetno, morda še najboljše pove podatek, da se je v dvajsetih letih izselilo kar petnajst odstotkov prebivalcev. Bog ve, zakaj.”

Podobno kot Mencingerju tudi ekonomistu dr. Sašu Polancu ni jasno, kaj, za vraga, je pri Latviji tako dobrega, da bi si jo vzeli za zgled: »Janša ne upošteva dejstva, da države, ki hitro in bolj upadejo, tudi hitreje okrevajo. Pomoč, ki jo je dobila Latvija, je pomembna, morda tudi te Janša ne upošteva. Nasploh se mi zdi, da preveč verjame v čudeže. Teh v krizi ni in jih tudi ne bo.« Latvija danes resda ni več v takšnih težavah, kot je bila leta 2008, ko se je začel drastičen padec njenega gospodarstva, toda še pred nekaj dnevi je bilo v časniku The Baltic Times mogoče prebrati naslednjo novico: »Evropska unija je napovedala nov program pomoči, nekakšen evropski Marshallov plan, s katerim namerava dodatno pomagati skupini šestih najbolj krhkih ekonomij, vključno z Latvijo.«

Če bi bila Latvija res tak raj na Zemlji, kot nas poskuša prepričati Janša, potem latvijska statistična agencija ne bi ugotavljala, da populacija Latvije trenutno upada veliko hitreje, kot je v zadnjih nekaj letih. Samo od januarja do začetka julija letos se je skrčila za več kot pol odstotka! Na statistični agenciji pravijo, da je to predvsem posledica dolgoročne emigracije, v manjši meri pa tudi tega, da število smrti presega število rojstev. Pravzaprav se je po poročanju časnika The Baltic Times prvič v novejši zgodovini Latvije zgodilo, da je bila emigracija odločilnejši dejavnik za upad populacije od nizke stopnje rodnosti. Latvijci očitno ocenjujejo, da izhod iz gospodarske krize le ni tako zgleden, kot ga razume Janša, saj sicer ne bi množično bežali iz države. Ali kot pronicljivo pravi Mencinger: »Da življenje v Latviji ni najbolj prijetno, morda še najbolje pove podatek, da se je v dvajsetih letih izselilo kar petnajst odstotkov prebivalcev. Bog ve, zakaj.«