Uredništvo

  • Uredništvo

    24. 4. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / SODNIK PODJETNIK

    V petek izide nova Mladina! V 17. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 26. aprila, se sprašujemo, ali lahko ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki je s popoldanskim delom kršil vsaj tri zakone, ostane na položaju? Za naslovnico sta tokrat poskrbela Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje) in fotograf Slovenske tiskovne agencije (STA) Daniel Novakovič.

  • Uredništvo

    24. 4. 2024  |  Družba

    »Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja«

    "Prvi maj - praznik dela - delavke in delavci izkoristimo za zaslužen počitek in sprostitev. Dan obeležujejo praznovanja, dobro se je in pije. Vsako leto pa imamo delavke in delavci vedno manj razlogov za praznovanje, medtem ko se skrbi, nezadovoljstvo in jeza povečujejo. Življenjski stroški naraščajo, naše plače stagnirajo. Na delovnih mestih se izkoriščanje stopnjuje, produktivnost se povečuje, število ur, ki smo jih primorani preživeti v službi, pa je vedno večje. Vedno bolj se širi prekarnost, počasi razpadajo sistemi socialne države, gospodarstvo pa medtem ustvarja rekordne dobičke, od katerih delovni ljudje nimamo popolnoma nič. Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja, zato bomo temu dnevu vrnili zgodovinsko borbenost in se ob 16. uri zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani."

  • Uredništvo

    24. 4. 2024  |  Družba

    »Prepoved splava je vrhunec hipokrizije«

    "Eden najbolj očitnih znakov razvitega sveta je nadzor rojstev, ki je prinesel večje preživetje otrok in osvoboditev žensk od statusa rodilj ter s tem večjo enakopravnost žensk. Večjo, ne pa še celotne. Skrajni čas je, da dobi Evropska unija, ki že ima skupen predpis o velikosti kumaric, tudi skupno zakonodajo o splavu: ta pravica, ki je pri nas vpisana v ustavo, je ponekod še vedno prepovedana, drugod omejena, plačljiva ali pa nedostopna zaradi politično zlorabljanega ugovora vesti zdravnikov. Okoli dvajset milijonov žensk tako v EU nima dostopa do splava in nobenega dvoma ni, da to najbolj prizadene deprivilegirane ženske, ki si ne morejo privoščiti plačljivega posega v zasebnih klinikah v domovini ali tujini. O tem, kaj se dogaja 'na črno', je treba brati nobelovko Annie Ernaux. In ravno v tem je prepoved splava vrhunec hipokrizije: velja samo za tiste brez denarja."

  • Uredništvo

    25. 4. 2024  |  Kultura

    Ko vdira revolucija na oder

    V Mini teatru bo danes, 25. aprila, ob 20. uri premiera predstave Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji v režiji Bora Ravbarja, ki je nastala po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija, romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira in drugih besedil revolucije. 

  • Uredništvo

    23. 4. 2024  |  Politika

    »Če nekdo stokrat pove, da je Ljudmila Novak Kučanova, pač začnejo ljudje to verjeti«

    "Vsaka stranka ima svoj program, svoja načela in je prav, da to uveljavlja, in ne sme biti privesek nobene druge stranke. Tudi v preteklosti sem se zavzemala za to, da gremo v koalicijo s kako drugo stranko, ni nujno, da je to vedno samo ena in ista stranka, ki ima svoje zgodovinske korenine prav tako na levici. Imam kar več kot 20-letne izkušnje s to stranko (SDS), saj se je to začelo že na lokalnem nivoju. Žal mi je, da se je tako močno utaborila na desnici in s svojim močnim propagandnim aparatom prevzela tudi del naših volivcev. Če nekdo stokrat pove, da je Ljudmila Novak Kučanova, pač začnejo ljudje to verjeti. Če se iz vljudnosti z nekom rokuješ, še nisi njegov podpornik."

  • Uredništvo

    23. 4. 2024  |  Družba

    »Na Rožniku bo verjetno treba v prihodnosti posekati še veliko dreves«

    "Urbani gozd ima poseben status, saj je nanj navezanih veliko ljudi. Ne moremo le gozdarji argumentirano povedati, kako bi morali z gozdom gospodariti. Treba je upoštevati tudi ljudi in njihova čustva do dreves. S strokovnega vidika niso bile storjene napake, pozabljeno pa je bilo na ljudi, ki se na Rožniku vsak dan sprehajajo. Pravilna pot bi bila izobraževanje ljudi, njihovo ozaveščanje in bolj obiskovalcem prilagojena dinamika sečnje. To pomeni manj intenzivno sečnjo, izvedbo nujnih del v manjšem obsegu, četudi so s tem povezani višji stroški in bi kdo rekel, da takšno ravnanje ni ekonomično. Mestna občina Ljubljana bi morala več narediti pri ozaveščanju ljudi. Na Rožniku bo verjetno treba v prihodnosti posekati še veliko dreves, v kar nas bodo prisilile podnebne spremembe z ekstremnimi vremenskimi dogodki. Gozdove bo treba pomladiti in razmišljati, kako jih lahko naredimo odpornejše in predvsem take, da bodo še vedno lahko opravljali svojo zelo pomembno rekreacijsko funkcijo."

  • Uredništvo

    23. 4. 2024  |  Družba

    Žižek / Ali najboljši kapitalizem vodijo komunisti?

    "Desni populizem je levici ukradel revolucijo z vdorom v ameriški kongres, saj so sanje vseh levičarjev, da zbrano ljudstvo vdre na sedež oblasti," je v oddaji Marcel na TV Slovenija dejal filozof Slavoj Žižek.

  • Uredništvo

    22. 4. 2024  |  Politika

    »Slovenija je bila do vstopa v EU res zgodba o uspehu«

    "Slovenija je do našega vstopa v EU v mnogočem res bila zgodba o uspehu. Je pa ta zgodba vsebovala tudi nekatere manj pozitivne plati, ki smo jih kot probleme občutili kasneje, v kontekstu vstopanja v evrsko območje. Tu mislim zlasti na naš model privatizacije, povezan z izigravanjem nacionalnega interesa, na izrazito gradualističen pristop k strukturnim spremembam, na dejansko odbojnost do tujih investicij in na preveliko naslanjanje na dolžniške vire financiranja."

  • Uredništvo

    22. 4. 2024  |  Družba

    »Smo na pragu novega totalitarizma«

    "Smo na pragu novega totalitarizma. Ne gre za fašistično ali komunistično doktrino, gre za totalitarizem žametnih rokavic, ki ga ne občutimo, a ki nas bo udaril z železno pestjo."

  • Uredništvo

    21. 4. 2024  |  Politika

    »S priznanjem Palestine zamujamo. Boljšega časa, kot je sedanji, ne bo.«

    "S priznanjem Palestine zamujamo. Boljšega časa, kot je sedanji, ne bo, saj je v tej vojni priznanje akt solidarnosti in potrebne podpore palestinskemu ljudstvu. Slovenija lahko in mora imeti svoja stališča, seveda tudi kot članica Evropske unije, a vemo, da je EU razklana na tri dele in enotnosti ne bo. So poskusi, da bi skupina podobno mislečih držav šla naprej s priznanjem, tu sta Španija in Irska, slednja ima zaradi lastne zgodovinske izkušnje veliko razumevanje do uresničevanja pravice do samoodločbe. Podobno kot mi."

  • Uredništvo

    21. 4. 2024  |  Politika

    Bi bilo bolje, če bi bile volitve tudi v Sloveniji med tednom in ne v nedeljo?

    "Je v za ta tradicionalistični prostor nenavadni odločitvi hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da parlamentarne volitve razpiše za sredo, 17. aprila, torej na sicer delovni dan sredi tedna in ne na klasično nedeljo, tudi kakšen koristen nauk za Slovenijo? Odločitev Milanovića podpre golo številčno dejstvo, da se je hrvaških volitev tokrat udeležilo kar 550.000 volilcev več kot pred štirimi leti, kar je zanesljivo šlo v prid večji legitimnosti teh volitev. Bi skratka veljalo hrvaški eksperiment ponoviti tudi pri nas?"

  • Uredništvo

    19. 4. 2024  |  Družba

    Kako osvoboditi zgodbo o Sloveniji mitov, ki so jih druga o drugi napisale politične elite

    "Tranzicijskim povzpetnikom ni uspelo le prevzeti oblasti in vpeljati novih oblik podrejanja, njihov glavni dosežek je v tem, da so za seboj zabrisali vse sledi. Ostali so junaki, funkcionarji, po katerih se imenujejo človekoljubne fundacije, in poslovneži, ki predavajo srednješolcem o receptih za uspeh. Občasno nam ob naših stiskah pokažejo na kako tarčo – desnica pravi, da je inflacijo zakuhal Golob ali da je poplave povzročila Nika Kovač, liberalci pravijo, da vam je svobodo ukradel veliki lutkar Janez Janša. Nič od tega pa ne more prinesti sprememb v življenja zatiranih. Položnice, odločbe, dopisi in obvestila še kar naprej prihajajo, emancipacije ni nikjer na vidiku. In prav v tem leži izziv delavskega razreda – kako osvoboditi zgodbo o Sloveniji mitov, ki so jih druga o drugi napisale politične elite, in razumeti, kaj se nam je zares zgodilo."

  • Uredništvo

    19. 4. 2024  |  Družba

    »Nadzor je prisoten že dolgo, samo zdaj se ga bolj zavedamo«

    "Sodoben strah o sledenju in izgubi zasebnosti ima svoje temelje v realnosti. Na vsakem koraku smo izpostavljeni tehnologijam, ki spremljajo naše aktivnosti in zbirajo podatke brez naše vednosti. Pogosto smo priča primerom zlorabe podatkov s strani korporacij in vladnih agencij, kar vodi v kršitev pravice do zasebnosti in možnost nadzora ter manipulacije z našimi življenji."

  • Uredništvo

    17. 4. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / ZMAGOVALNI POSEL

    V petek izide nova Mladina! V 16. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 19. aprila, dalje, preberite, ali je novi predsednik SD Matjaž Han v službi kapitala ali pravi socialdemokrat. Fotografija na naslovnici je delo Boruta Krajnca.  

  • Uredništvo

    17. 4. 2024  |  Politika

    Kaj narediti z narodom, ki ga drugi narod postopoma likvidira v vedno večjem številu?

    "Obstaja na tisoče načinov in zgodovinskih zgledov, kako ne rešiti zelo preprostega vprašanja, kaj narediti z narodom, ki ga drugi narod postopoma likvidira v vedno večjem številu. Najbolje nič. Treba je počakati, da bo delo opravljeno do konca. Ampak saj oni v resnici ne obstajajo kot politični subjekt na mednarodni sceni."

  • Uredništvo

    17. 4. 2024  |  Družba

    »Danes je paranoja to, da vas nihče ne gleda«

    "Obsesijo s selfieji in družbenimi omrežji vidim kot širšo krizo družbe. Včasih je bila paranoja občutek, da vas ves čas nekdo gleda. Danes pa je ravno obratno. Paranoja je to, da vas nihče ne gleda. Tega vas je strah, da objavite selfie, ko ste pretekli maraton in nihče tega ne pogleda, nihče ne komentira, nihče ne všečka."

  • Uredništvo

    16. 4. 2024  |  Politika

    Türk / »Ne bi smeli več dovoljevati, da bi bilo priznanje Palestine odvisno od Izraela«

    "To je eden od zadnjih trenutkov, ko je priznanje Palestine smiselno. Pozdravljam špansko pobudo. Prišla je, potem ko so ZDA novembra lani razglasile, da je treba rešitev spora med Izraelom in Palestino najti v okviru koncepta dveh držav. Če hočemo doseči, da bo Palestina realna in pomembna pogajalka v teh procesih, mora biti priznana. Ne bi smeli več dovoljevati, da bi bilo priznanje odvisno od Izraela, od njegove dobre volje. Ta je izginila."

  • Uredništvo

    16. 4. 2024  |  Svet

    »Kadar Zahodu ne ustreza, to ni genocid«

    "Ljudje lahko po televiziji gledajo neposredni prenos genocida, vsak dan, če želijo. Kadar Zahodu ne ustreza, to ni genocid. Ko mu je ustrezalo, na primer ob pokolu v Srebrenici, ki je bil sicer res grozovit pokol, je to vztrajno označeval za genocid, da so lahko sodili Miloševiću in drugim. Izraelcem ne želijo soditi. Želijo jih pustiti pri miru. Oznaka genocid je pri tem težava. Zato se ji upirajo. Toda po vseh merilih vseh vrhunskih strokovnjakov, tudi Meddržavnega sodišča, je to verjeten genocid. Posamezni strokovnjaki trdijo, da je nedvomno genocid. Pred očmi vsega sveta pobiti več kot 34.000 ljudi, od katerih je več kot polovica majhnih otrok. Kaj je to drugega kot genocid?"

  • Uredništvo

    16. 4. 2024  |  Družba

    Gladovna stavka za Palestino

    V prostorih Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) od 12. do 21. aprila gladovno stavka igralka Draga Potočnjak, letošnja prejemnica nagrade Polde Bibič za življenjsko delo. Kot je zapisala v izjavi, je stavka dejanje obupa, a tudi zadnji kanček upanja v solidarnost in človečnost. Njeno gladovno stavko podpirajo tudi v SMG.

  • Uredništvo

    15. 4. 2024  |  Družba

    »Neka kristjanka mu je pisala, da je prvič obiskala džamijo, samo zato, da je lahko tam molila zanj«

    "Bi prepustili svoje lepo mlado belo telo človeku, ki mu je ime Seyed Yousef in ga barva kože pa obraz na prvi pogled izdajata, da prihaja iz arabskega sveta? Eden takih se je pred leti znašel v Ljubljani. Do svoje zgodnje smrti je rešil okoli dva tisoč ljudi, večinoma Slovencev in Slovenk. Fanatično predano delo ga je povsem izmučilo in poslovil se je pri petdesetih. Tujec, Arabec, temnopolt, ki je brez poželenja po belih ženskih telesih prav ta reševal smrti. Tujec, kateremu v zahvalo in z željo, da ozdravi, so molili tisoči vernih Slovencev. Neka kristjanka mu je pisala, da je prvič obiskala džamijo, samo zato, da je lahko tam molila zanj. Morda so takrat že odstranili svinjske glave, ki smo jih v dokaz strpnosti in ljubezni do bližnjega nametali pred prag."

  • Uredništvo

    15. 4. 2024  |  Družba

    Od katoliških milic do črne roke

    V članku z naslovom Od katoliških milic do črne roke, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da je zadnja križarska vojna na Slovenskem – z dolgo predpripravo – potekala med drugo svetovno vojno

  • Uredništvo

    14. 4. 2024  |  Družba

    »Res je noro, da se osebek, ki je skoraj uničil javni medij, sploh upa kam pritožiti«

    "Andrej Grah Whatmough (AGH) na nacionalki ni imel kolegov. Imel je pač krog tistih, ki so častili isto sekto in imeli določene koristi ter privilegije. AGH ni imel pojma o medijih. O nacionalki se mu ni sanjalo in ni imel nobenih vodstvenih izkušenj, kaj šele kvalitet. AGH je nacionalki odvzel še tisto malo kredibilnosti, ki jo je imela pred njegovim prihodom. Res je noro, da se osebek, ki je skoraj uničil javni medij, sploh upa kam pritožiti. Bolj bi pričakovali, da se bo nekam skril in upal, da se ne bo nihče pritožil čez njega. In z njimi vsi člani sveta nacionalke, ki so ga dvakrat potrdili za generalnega ali le vršilca generalnega brez izpolnjevanja zahtevanih pogojev. To se lahko očitno zgodi le pri nas."

  • Uredništvo

    14. 4. 2024  |  Svet

    »Radikalna odločitev je, da postanejo podnebne spremembe prioriteta«

    "Radikalna odločitev je, da postanejo podnebne spremembe prioriteta vseh vlad. Kot v času covida, ko je bil virus v ospredju vsega. Gre za radikalno podobno odločitev, to je nekaj, kar moramo rešiti. Potem pa je treba narediti tisoč drobnih, zoprnih, neprijetnih stvari, ki morajo biti centralno vodene, da ustvarijo sinergijske učinke. Pri tem pa je treba o vsem z ljudmi dobro komunicirati, ne pa jih postaviti pred dejstvo v smislu 'vzeli vam bomo zemljo, da bomo postavili vodni zadrževalnik'. Če bi se z ljudmi prej pogovorili in jim morda ponudili tudi kakšno odškodnino, najbrž nihče ne bi protestiral."

  • Uredništvo

    14. 4. 2024  |  Družba

    Šele več stoletij po procesu proti Galileu Galileju Cerkev priznala, da se je zmotila

    V članku z naslovom »Nikdar več, nikdar več, nikdar več!«, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, René Schlott piše o tem, da je šele več stoletij po procesu proti Galileu Galileju Cerkev priznala, da se je zmotila. Drugi obsojeni krivoverci so še danes izobčenci.

  • Uredništvo

    12. 4. 2024  |  Politika

    »Pakt je kompromis, s katerim niso zadovoljni ne na levem ne na desnem političnem spektru«

    "S precej drame je bil vendarle sprejet nov migracijski in azilni pakt, s katerim Evropska unija po osmih letih od velikega migracijskega vala v Evropo dobiva novo skupno politiko, ki naj ne bi razdvajala, temveč poenotila celino. Nameni so dobri, prijemi močno vprašljivi, cilji pakta pa očitno vsaj po prvih odzivih Poljske in Madžarske z zavračanjem obvezne solidarnosti med državami nedoseženi."

  • Uredništvo

    12. 4. 2024  |  Družba

    »Na poplavo lažnih novic se je težko odzivati«

    "Rast števila lažnih novic je praviloma znak, da si nekdo sistematično prizadeva za vzpostavljanje prirejene resničnosti s poskusi diskreditiranja in uokvirjanja javne debate z namenom podpiranja določenih političnih in ekonomskih interesov. Namen je mobilizacija in demobilizacija družbenih skupin, tudi volivcev. Akterjev, ki pri tem sodelujejo, je lahko več, vsi tudi ne delujejo usklajeno, vodijo jih lahko različni interesi. Na poplavo lažnih novic se je težko odzivati, njihovo dejansko razsežnost pa je mogoče v celoti oceniti šele za nazaj."

  • Uredništvo

    10. 4. 2024  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / VROČE POLETJE

    V petek izide nova Mladina! V 15. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 12. aprila, opozarjamo, da prihaja poletje, ki bo vroče in nepredvidljivo. Smo pripravljeni? Za naslovnico sta tokrat poskrbela Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje) in Gašper Lešnik (fotografija). 

  • Uredništvo

    11. 4. 2024  |  Svet

    Gibanje Inštituta 8. marec na Poljskem v središču medijske pozornosti

    "Tukaj stojim v imenu več kot 60 organizacij iz Evrope, ki so se povezale v gibanje My Voice, My Choice, da skupaj zahtevamo varen, legalen in dostopen splav vsem, ki ga izberejo. Gibanje My Voice, My Choice je včeraj registriralo Evropsko državljansko pobudo. Ne glede na to, kakšen bo izid v poljskem parlamentu, fajtamo dalje: Za varen in dostopen splav povsod v Evropi," je danes v poljskem parlamentu povedala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorka evropskega gibanja My Voice, My Choice. Novinarsko konferenco, o kakršni lahko slovenski politiki le sanjajo, je spremljalo malo morje kamer, mikrofonov in fotoaparatov.

  • Uredništvo

    10. 4. 2024  |  Družba

    »Te nove družbene pojave bo treba najprej razumeti in jih nato tudi ustrezno naslavljati«

    "Slovenija velja za izrazito varno državo, ki so ji primeri množičnega ekstremnega nasilja tuji. Kljub temu pa varnostnim organom ni oziroma vsaj ne bi smelo biti tuje podajanje varnostnih ocen tveganja in pripravljanje ter sledenje protokolom za tovrstne varnostne dogodke. Ponedeljkov odziv na domnevno anonimno grožnjo na spletu, ki jo je neznani avtor kmalu umaknil, je bil izjemno zmeden. Posamezne policijske postaje so po povsem nejasnem ključu o grožnji obveščale nekatere šole, drugih ne, nekateri ravnatelji teh šol so nato obveščali tudi starše, drugi ne …"

  • Uredništvo

    10. 4. 2024  |  Družba

    Duhovnik, ki je pridigal odvrnitev od kapitalizma

    V članku z naslovom Krivoverski razredni boj, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Stefan Hunglinger piše o tem, da so latinskoameriški duhovniki, denimo Leonardo Boff, pridigali odvrnitev od kapitalizma; Joseph Ratzinger, poznejši papež, pa je to obsodil kot herezijo