• Grega Repovž

    24. 4. 2015

    Družba  |  Druga svetovna vojna

    Lahkomiselnost

    Ne gre za iskanje krivcev, ne gre za iskanje odgovornih: glede druge svetovne vojne je vse jasno. In za to pri tej posebni izdaji gre: namenoma smo se omejili na tuje pisce, pri čemer smo bili še natančnejši – vsi avtorji, katerih besedila o drugi svetovni vojni objavljamo v tej posebni izdaji, prihajajo iz Nemčije. Zakaj? Ker s tem nastavljamo ogledalo slovenski razpravi o drugi svetovni vojni in poskusom spreminjanja zgodovinskih dejstev. Ker s tem vnaprej preprečujemo razpravo, da je resnic več. Druga svetovna vojna se ni začela ne leta 1941 ne leta 1945, začela se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja z vzponom nacizma, z vzponom populistične govorice in iskanja priročnih krivcev. Da bo vojna, je bilo jasno po razkosanju in nato dokončnem zavzetju Poljske. In pred prvim strelom so v vseh državah po Evropi obstajali ljudje, ki jih je očaral in prepričal model, ki ga je ponujal Adolf Hitler. Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Izgubljeni mir

    Zgodovina druge svetovne vojne se je začela leta 1919 – ob koncu prve. Pogodbe, s katerimi so končali globalni spopad, v katerem je med letoma 1914 in 1918 padlo približno deset milijonov vojakov, in ki naj bi naznanjale obdobje miru, so ustavile zgolj bojevanje. Premirje je bilo kratke sape, krhko in vedno znova prekršeno z območnimi spori. Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Kancler in diktator

    V šoli je bil neuspešen, kot umetniku mu je spodletelo, pa tudi kot vojak v prvi svetovni vojni ni prišel daleč. Adolf Hitler je bil sanjač in socialni posebnež, čigar govorniški in samopromotorski talent so odkrili prejkone po naključju. Šele leta 1919 je našel svoje življenjsko poslanstvo v politiki in hitro napredoval do vodje Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, NSDAP. 30. januarja 1933 so ga imenovali za nemškega kanclerja, poslednjega v Weimarski republiki. To je namreč uničil. Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Ljudstvo na strankini liniji

    Korakali so, nosili zelene uniforme in vojaške čepice, pas in trak s kljukastim križem. Prepevali so priljubljene režimske pesmi, kot je Siehst du im Osten das Morgenrot, ki jo je skladatelj posvetil Goebbelsu, nad njihovimi glavami je vela zastava s kljukastim križem. Vaščani so ob pogledu nanje dvignili roko v nacistični pozdrav ali pa se poskrili v hiše. Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Ustrahovalna oblast

    Centrala strahu ni delovala skrivaj. Sedež je imela sredi Berlina, le kilometer od Brandenburških vrat, na Cesti princa Alberta 8. To je bil naslov, ki so se ga vsi v državi najbolj bali. Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Prvi strel

    Alfred Helmut Naujocks je v hotelu Haus Oberschlesien v mestu Gleiwitz blizu poljske meje več kot dva tedna čakal na ukaz za napad. Končno je 31. avgusta 1939 malo pred četrto uro popoldne prišel klic iz Berlina z dogovorjenim geslom: Babica umrla. Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Vojna grozot

    Dan, ki se ga Judje iz Białystoka spominjajo kot krvavega petka, je Johann Pflugbeil imenoval ponosni dan. Tako je namreč generalpodpolkovnik 27. junija zvečer ta dogodek zabeležil v vojnem dnevniku svoje 221. varnostne divizije. Tistega dne je opazoval, kako je v veliki sinagogi v mestu zgorelo več kot 700 Judov. To je bil eden prvih velikih zločinov v nemško-sovjetski vojni; povsod na zasedenih območjih so se napadalci začeli izživljati nad milijoni civilistov. Grozote so trajale štiri poletja in tri zime. Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Stalingrad

    Radijsko sporočilo je v Stalingrad prispelo 22. januarja 1943 ob 19. uri: »Kapitulacija izključena. Četa se brani do zadnjega. Srčnost in vztrajnost sta pripomogli k začetku nove fronte in kontraoperacij. Šesti armadi je tako uspel zgodovinski prispevek v najbolj krvavem boju v nemški zgodovini.« Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Stalin vrne udarec

    Pripadniki nemške vojske so bili brezupen boj. Sovjetska bojna letala so bombardirala njihove položaje v beloruskem mestu Bobruisk, silovito jih je obstreljevalo tudi topništvo Rdeče armade, Nemcem pa je ostalo še komajda kaj streliva za redke preostale topove. Vse več enot se je z vzhodnih položajev umaknilo v mesto. Nekateri so poskušali celo pobegniti na zahod, a so jih tudi tam čakali sovražni tanki, ki so 27. junija 1944 obkolili okrog 70.000 nemških vojakov v Bobruisku ter jih dva dni neizprosno obstreljevali. Nato so rdečearmejci vkorakali v mesto. Več

  • Družba  |  Druga svetovna vojna  Za naročnike

    Spomini na tovarno smrti

    Januar 1945. Desetletna Frieda, judovska deklica iz Poljske, je skupaj z mamo hotela zapustiti uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau. Esesovci so ga praznili in taboriščniki naj bi se peš premaknili nekam proti zahodu. A ko sta Frieda in mama prišli do vrat, ju je neki esesovec poslal proč in zarjovel: »Po vaju bo prišel velik voz.« Tudi drugi taboriščniki so ostali, bilo jih je kar nekaj tisoč. Več