Luka Volk
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Politika
V ponedeljek, ki ga je vlada razglasila za dan solidarnosti, za dela prost dan, ko je lahko vsak po svojih močeh pomagal prizadetim v vremenskih ujmah, je bilo na terenu poleg gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, vojakov in policistov še približno 12 tisoč prostovoljcev, ki so pomoč ponudili prek aplikacije Poplave 2023. Številka je bila, če prištejemo še tiste, ki so se na teren odpravili sami ali pa se priključili kateri od drugih samoorganiziranih skupin in drugih organizacij, na primer Inštitutu 8. marec, precej višja. Nekateri so kot prostovoljci na terenu že skoraj dva tedna, vse odkar so državo prizadele najhujše poplave v zgodovini samostojne Slovenije, drugi poskušajo pomagati drugače, na primer z zbiranjem pomoči ali donacijami. Slovenijo je v zadnjih dneh naravnost preplavila solidarnost.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Politika
V Levici so na začetku meseca končali postopek evidentiranja kandidatov za člane izvršnega odbora, koordinatorja stranke in njegovega namestnika. Za mesto koordinatorja se bosta potegovala ministrica za kulturo Asta Vrečko in poslanec Miha Kordiš, sicer pobudnik tako imenovanega levega krila stranke, ki vodstvu z Luko Mescem na čelu očita, da je stranko popeljalo preveč proti sredini. Mesec ne namerava vnovič kandidirati. Levica naj bi novo vodstvo dobila prvi teden septembra.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Družba
Če boste zavili v italijansko mesto Bologna in tam naročili špagete z bolonjsko omako, vas bodo gledali postrani. Bolonjske omake tam namreč ne poznajo, gre za ragu, namesto s špageti pa tega postrežejo s širokimi rezanci. Podobno kot za bolonjsko omako velja tudi za bolonjsko reformo. Bolonjska deklaracija, podpisana pred več kot dvajsetimi leti v Bologni, si je naložila, da vzpostavi enoten evropski visokošolski prostor, ki bi zagotavljal primerljivost in povezljivost med nacionalnimi visokošolskimi sistemi. A se je ob uveljavitvi prek bolonjske reforme sprevrgla v nekaj povsem drugega, pravijo njeni kritiki, in v slovenski visokošolski prostor prinesla več težav kot koristi.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Družba
Več žensk na vodstvenih položajih
Čeprav statistični podatki o izobraženosti in stopnji zaposlenosti žensk in moških že nekaj desetletij pričajo, da so ženske dosegle in ponekod tudi že presegle moške, je slika precej drugačna, ko pogledamo podatke o vodstvenih položajih. Naj bo to javna sfera, gospodarstvo, kultura, izobraževanje ali šport – žensk je na vodstvenih položajih tako rekoč povsod neprimerno manj kot moških. Po podatkih Slovenskega državnega holdinga (SDH) je konec julija delež žensk v organih nadzora družb s kapitalsko naložbo države znašal 26,9 odstotka, v organih vodenja pa 26,6 odstotka. Čeprav je bilo za zagotavljanje večje spolne uravnoteženosti v gospodarstvu storjenih že precej korakov, večjega napredka na tem področju ni zaznati.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Družba
Slovo Andreja Graha Whatmougha?
Kalvarija na javni radioteleviziji, ki jo je zakuhala prejšnja vlada, se počasi, a vztrajno približuje koncu. Svetu RTV Slovenija je prejšnji teden le uspelo odstaviti v. d. generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, za katerega je delovno in socialno sodišče že ugotovilo, da na položaj ni bil nezakonito imenovan zgolj prvič, ampak tudi drugič. Na mestu v. d. generalnega direktorja ga je nadomestil Zvezdan Martič, ki je bil 13. julija izvoljen za predsednika nove uprave RTV Slovenija.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Kultura
Bo kulturna dediščina čez nekaj let dobesedno splavala po vodi?
Vremenske ujme, ki so opustošile večji del Slovenije, niso prizanesle kulturnim ustanovam in kulturni dediščini po državi. Na ministrstvu za kulturo ocene škode še nimajo – vendar bo ta zagotovo precejšnja. V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije škodo na enotah kulturne dediščine še evidentirajo. Poudarjajo, da se škoda, ki je posledica poplav, pokaže z odlogom, lahko tudi enoletnim. Realnejšo predstavo o poškodbah bi tako lahko dobili šele po prvi zimski zmrzali.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Družba
Tabloidno žilico slovenskih medijev je skorajda razneslo, ko sta bila predsednik vlade Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber na začetku leta prvič opažena skupaj v nakupovalnem središču v Ljubljani. Ko so ugotovili, da so ju kamere italijanske televizije Canale 5 ujele med vatikanskim božičnim koncertom v Rimu, praktično nista imela druge izbire, kot da zvezo naposled razkrijeta tudi širši javnosti.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Družba
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je prejšnji mesec začel zakonodajno pot. Ta bo najverjetneje dolga in polemična, podporo so mu doslej izrecno izrekli zgolj v Levici. Pred sprejetjem zakona pa še naprej svarijo predstavniki katoliške cerkve in zdravniških organizacij. Predvsem silovit je odziv zdravniškega vrha, ki se – namesto na božjo besedo – sklicuje na medicinsko etiko.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Politika
Borut Pahor je v življenju opravljal že nemalo poklicev: bil je mesar, frizer, komunalec, gradbinec, mizar, mlekar, ekokmet in še kaj. Vse to med predsedniško kampanjo leta 2012. Bil je tudi evropski poslanec, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik države. Ko se mu je ob koncu lanskega leta iztekel drugi in zadnji mandat na čelu države, ni bilo povsem jasno, kakšen bo njegov naslednji korak. Najprej je postal humanitarec in na dobrodelni dražbi prodal svojo katrco. Nato je začel snemati podkaste, zdaj menda piše knjigo. Poleg tega se je odločil zaplavati še v akademske vode. Postal je predstojnik pravkar ustanovljene katedre za slovenski nacionalni program na Novi univerzi, ki je zasebni projekt Petra Jambreka.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Družba
Manj ko imaš, težje se pobereš
Decembra lani, dober teden pred začetkom praznikov, ko je bilo ljubljansko mestno središče polno ljudi, ki so drveli iz trgovine v trgovino po božičnih nakupih, je lučaj stran, v ljubljanski Šiški, ponoči zagorela bivalna prikolica. V njej je hudo bolan živel Zoran Tešanović. Bil je eden tistih, ki so leta 1992 z izbrisom izgubili praktično vse pravice. Pred tem je bil trgovec na ljubljanski tržnici. Njegov status kljub prizadevanjem ni bil nikoli docela urejen, ni mogel zaprositi za medicinsko in socialno oskrbo, ki jo je nujno potreboval, zato je bil prisiljen živeti na robu družbe – živel je v prikolici brez elektrike, vode in ogrevanja, pozimi se je grel ob plinskem gorilniku. To bi utegnil biti tudi vzrok za požar, v katerem je tisto noč umrl.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Družba
Inšpektorat za delo je odkril še enega v nizu primerov izkoriščanja tujih delavcev, tokrat v podjetju Alumero v Slovenski Bistrici – gre za podjetje, ki med drugim proizvaja nosilne konstrukcije za sončne elektrarne. Marca naj bi bilo prek posrednikov sprejelo 28 ukrajinskih delavcev, ne da bi preverilo zakonitost dokumentov o napotitvi na delo. Med nadzorom je inšpektorat ugotovil še številne druge nepravilnosti, kot so pomanjkljiva dokumentacija, neurejeno zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter neustrezna usposobljenost delavcev. Inšpektorji so izvedeli tudi, da naj bi bili tuji delavci delali po 12 ur in več na dan, poleg tega naj bi bili obravnavani drugače kot drugi zaposleni v podjetju, saj naj ne bi bili smeli uporabljati skupnih prostorov za malico, občasno sploh niso smeli iti na kosilo.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Politika
Pregovor pravi, da se je motiti človeško. Poslanec SDS Danijel Krivec je tako ob nedavnem glasovanju o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v nasprotju s strankarskimi kolegi odpravo podprl. Šlo je za pomoto, je kasneje razložil za Večer: »Kiks se je zgodil, ker smo klepetali s kolegico Suzano Lep Šimenko in predsednikom Janezom Janšo. Morate vedeti, da so glasovanja zdaj toliko sigurna, da smo nekoliko bolj sproščeni.« Podobno se je domnevno zgodilo trem evropskim poslancem, Francu Bogoviču, Romani Tomc in Milanu Zveru, ki so prejšnji teden v evropskem parlamentu glasovali proti obsodbi izjave hrvaškega vojnega zločinca Daria Kordića.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Politika
Reševanje potapljajoče se ladje
Odločitev ustavnega sodišča, da odpravi začasno zadržanje zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je omogočila konstituiranje novega sveta zavoda. Ta zdaj poskuša rešiti javni servis – potapljajočo se ladjo, v katero je luknje z neusmiljenim političnim kadrovanjem zvrtala bivša oblast.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Družba
Svetost življenja ali svetost trpljenja?
Na začetku tedna so avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja državnemu zboru izročili 5513 podpisov volivcev in s tem zakon začenja zakonodajno pot. Med koalicijskimi strankami so podporo predlogu doslej izrekli v Levici, razprava o podpori zakonu v SD in Gibanju Svoboda še poteka. Oporekajo mu v SDS in Novi Sloveniji.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Družba
Alojz Ihan je specialist klinične mikrobiologije in imunologije ter vodja laboratorija za celično imunologijo in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Širši javnosti je postal znan predvsem med epidemijo koronavirusne bolezni, ko je obveljal za eno glavnih in najbolj zaupanja vrednih avtoritet v razpravah o epidemiji.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Prvak SDS Janez Janša ob političnih trenutkih, ki jih ocenjuje kot prelomne, zmeraj rad nastopi s katastrofičnimi scenariji, ki jih obelodani z daljšim javnim zapisom ali kakšnim udarnim govorom, v resnici s političnim pamfletom, namenjenim predvsem njegovim simpatizerjem. V zapisu, naslovljenem Krepimo svoje vrste! in objavljenem v glasilu stranke SDS ter medijih, povezanih s stranko, tako v teh dneh analizira prvo leto Golobove vlade in hkrati poziva k »strnitvi vrst« proti nevarnostim, ki jih v slovenski javni prostor domnevno prinaša sedanja vlada. »Demokrati in domoljubi [zato] danes kličemo k streznitvi. Teh, ki so dobronamerni, da spregledajo nevarnost in pomagajo izgnati grožnjo s smrtjo in nasiljem iz slovenskega javnega prostora. In teh, ki so jo spet načrtno in agresivno uvozili iz najbolj mračnih in tragičnih časov slovenske zgodovine, da se zavedo, da gospa s koso maha na obe strani.« Kaj želi s tem pravzaprav povedati?
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Mnistrstvo za kulturo, takrat še pod vodstvom Vaska Simonitija, je pred dvema letoma Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, društvu, ki je očitno simpatiziralo z neonacističnimi in identitarnimi idejami, podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu. Kako je društvo na podlagi skope dokumentacije ministrstvo prepričalo, da pomeni pomemben prispevek k javnemu interesu, ostaja uganka. Na ministrstvu so se sedaj odločili na upravno sodišče in državno tožilstvo vložiti pobudo za izbris društva iz registra.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Čez teden je v Vilni, prestolnici Litve, potekalo dvodnevno zasedanje zveze Nato. Udeležili so se ga tudi premier Robert Golob, zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec. Voditelji članic zveze so na zasedanju razpravljali predvsem o krepitvi obrambe – zaradi ruskega napada na Ukrajino je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg članice že pred časom pozval, naj znamenita dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki naj bi ju do leta 2030 namenjale za obrambo, postaneta spodnja in ne zgornja meja obrambnih izdatkov. Na zasedanju so članice med drugim razpravljale tudi o nadaljnjem zagotavljanju pomoči Ukrajini.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
»Kršiteljem želimo stopiti na prste«
Dan Juvan je že vrsto let dejaven pri Levici. Šest let je bil v poslanski skupini zaposlen kot strokovni sodelavec na področju dela, socialne države in izobraževanja, danes opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za delo. Pomagal je pripravljati spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki mu v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) delodajalci zdaj očitajo, da je v javno razpravo prešel praktično mimo njih in mimo socialnega dialoga. Z Juvanom smo se pogovarjali o tem, kaj predlagane spremembe zakona v resnici prinašajo.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Družba
Grožnja z bombo in še en zažig mavrične zastave
Prejšnji petek so v jutranjih urah na policijski postaji v Hrastniku prejeli pisemsko pošiljko s sporočilom o eksplozivnem sredstvu, domnevno nastavljenem na prizorišču festivala delavskega filma Kamerat, ki je prav tedaj potekal v mestu. Avtor pisma naj bi bil v njem grozil zaradi zbiranja »levičarske srenje« na festivalu. Večer prej se je prireditve namreč udeležila kulturna ministrica Asta Vrečko, na dan, ko so na policiji prejeli grožnjo, pa minister za delo Luka Mesec. Policija je območje ustrezno zavarovala, a pri pregledu lokacije ni odkrila nobenih nevarnih predmetov. Obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti še zbira, o okoliščinah bo sproti obveščala pristojno državno tožilstvo. Toda v resnici gre zgolj za še en nasilen dogodek v nizu takšnih dogodkov, ki državo pestijo v zadnjem času.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik v uradni odločbi ugotavlja, da je državna komisija za splošno maturo Državnega izpitnega centra ravnala diskriminatorno, saj dijakinji s potrjenimi težavami pri branju ni hotela omogočiti rabe pripomočka, ki bi ji pri pisanju mature zagotovil enake možnosti za uspeh kot vrstnikom.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
Nič nenavadnega ni, da v političnih strankah prihaja do frakcijskih bojev. A prav levičarske stranke so že zaradi svojega načina delovanja, ki vključuje nenehno prevpraševanje lastne pozicije, zanje toliko bolj dovzetne. Boji lahko tudi koristijo kot nekakšen korektiv, kadar bi stranka zašla na stranpot, a jo lahko tudi oslabijo. Prav frakcijski boji in nenehni spopadi, kdo je dovolj »lev« in kdo ne, so s političnega zemljevida uspeli praktično izbrisati levičarske stranke v Italiji, ošibili so špansko Podemos in razklali grško Sirizo.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
Državni vrh se že lep čas ne zna zediniti, kje bi praznoval dan državnosti. Na desnici že leta, kadar je na oblasti druga politična opcija, pripravljajo alternativno proslavo, zadnji dve leti to počnejo pod pokroviteljstvom zavoda Iskreni in tednika Domovina. Letos so se, dan za tem, ko je v Ljubljani potekala osrednja državna proslava, družili na Vrhniki. Osrednji govor na državni proslavi je imela predsednica države Nataša Pirc Musar, na alternativni proslavi je navzoče nagovoril njen predhodnik Borut Pahor, proslava pa je bila, podobno kot državna proslava dan prej, v živo predvajana na prvem programu TV Slovenija.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
Inštitut 8. marec je že oktobra lani v državni zbor vložil več kot 5000 overjenih podpisov in z njimi podprl predlog za spremembo dveh zakonov, s čimer bi bila vsem osnovnošolskim otrokom zagotovljena brezplačna kosila. To ne bi smela biti prevelika ovira za vladne stranke, te so se namreč že v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo v osnovnih šolah zagotovile brezplačno prehrano. Vendar je matični odbor državnega zbora med obravnavo predloga, domnevno zaradi prostorskih in kadrovskih stisk, s katerimi bi se lahko po sprejetju predloga spoprijele nekatere šole, odločil, da bi se spremembe začele uveljavljati šele septembra 2027, torej po izteku vladnega mandata – in ne že januarja 2024, kot so predlagali v Inštitutu 8. marec.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Družba
Avstrijske oblasti so pred sobotno Parado ponosa na Dunaju aretirale tri mlajše moške, stare med 14 in 20 let. Zakaj? Načrtovali naj bi namreč napad na paradno povorko. Po doslej znanih informacijah gre za privržence džihadistične skupine Islamska država, ki so se radikalizirali na spletnih forumih, na katerih so tudi sami delili različne ekstremistične vsebine. Med hišnimi preiskavami v soboto je policija pri trojici odkrila orožje, po poročanju avstrijskih medijev naj bi za napad na povorko nameravali uporabiti nože in vozila. Avstrijskim oblastem je tako uspelo preprečiti dogodek, ki bi se skoraj gotovo končal tragično.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Politika
Slovensko društvo pedagogov je močno razburila novica, da naj bi vlada pri oblikovanju novih izhodiščnih plačnih razredov svetovalne delavce v šolah in vrtcih umestila kar tri razrede nižje kot učitelje in vzgojitelje. Predlog je toliko bolj nenavaden prav zdaj, ko praktično vse institucije, ki strokovno delujejo v šolstvu in izobraževanju, opozarjajo, da bi morali svetovalne službe po šolah okrepiti – ne pa jih dodatno degradirati.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Politika
V javno obravnavo te dni roma osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je med pogajanji z delodajalci in delojemalci na Ekonomsko-socialnem svetu pripravilo ministrstvo za delo. Vlada ga bo imela na mizi predvidoma 7. julija. V njem ni nekaterih predlogov, za katere se je – na veliko ogorčenje gospodarstvenikov – v javnosti zavzemal minister za delo Luka Mesec, na primer obvezne božičnice in dodatka za sobotno delo. Za delodajalce sta bila nesprejemljiva. Po drugi strani bo v zakon implementirana evropska direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki delavcem med drugim omogoča večjo predvidljivost glede nalog in delovnega časa, in pa pravica do odklopa.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
(Vzporedno) financiranje strank
Leta 1993 je skupina članov Združene liste socialnih demokratov, danes stranke SD, ustanovila Kalandrovo društvo, ki naj bi se ukvarjalo z razširjanjem in uveljavljanjem idej in vrednot socialne pravičnosti, demokracije, svobode in solidarnosti. A bolj kot to je bilo društvo namenjeno obvodnemu financiranju dejavnosti stranke. Združena lista socialnih demokratov je s pomočjo društva namreč prejemala sredstva, ki so jih društvu namenjale različne domače državne institucije. Še več, društvo je prek donacije britanske Laburistične stranke na prelomu tisočletja iz blagajne Westminstrske fundacije za demokracijo prejelo takratnih 5,5 milijona tolarjev. Denar naj bi bil namenjen organiziranju delavnic, ki jih je izvajalo društvo – teh so se sicer udeleževali predvsem člani stranke –, vendar pa je bil levji delež tega zneska, tako so tedaj zapisali pri Westminstrski fundaciji, v resnici namenjen zagotovitvi finančnih sredstev za produkcijo promocijskega gradiva stranke za državnozborske volitve leta 2000.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Družba
Hrup na Počku je vznemirjal osnovnošolce
Na območju Slovenije je med 29. majem in 9. junijem že enajstič zapored potekala mednarodna vojaška vaja Jadranski udar; na njej je sodelovalo okoli 800 udeležencev iz 29 zavezniških in partnerskih držav. Osrednji del dogajanja je potekal na štirih lokacijah po državi, kjer so se usposabljali kontrolorji združenih ognjev, a najbolj hrupno je bilo na osrednjem vadišču Poček v Postojni, kjer so ognjeno podporo zagotavljali letalniki, artilerija in tanki. Zgolj slabe tri kilometre od vadišča stoji naselje Prestranek in osnovna šola, kjer so hrupa že vajeni, vendar so bile razmere tokrat resnično neznosne.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
Potem ko je Jože Dežman zapustil mesto direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je kmalu izrazil bojazen, kaj se bo zgodilo z načrtovano razstavo o breznu pod Macesnovo gorico. In res, kot je skorajda preroško napovedal, je strokovna komisija na ministrstvu za kulturo odločila, da razstavi ne bo namenila državnega financiranja. Če bi strnili Dežmanove odzive na to odločitev, gre za veliko zaroto, za kulturni boj pravzaprav.
