Ustanovitelj pametnih vasi

Bernard Nežmah

20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Pamflet

Pojem fake news je odlična domislica, ki jo širijo velike medijske hiše. Kot kraj lažnih novic izpostavljajo spletne medije, Facebook in druga družabna omrežja. Podmena za publiko je torej: berite, glejte in poslušajte raje nas! A problem je širši: fake news na enak način ustvarjajo tudi veliki dnevni mediji.

Vzemimo primerjavo med madžarskimi in črnogorskimi volitvami. Slovenski osrednji novičarji so Orbanovo zmago pokazali kot ekscesno, potegnili vzporednice s prihodom nacizma v tridesetih, v svoje prispevke so vključevali madžarske politične analitike, ki so posebej izpostavili ksenofobijo in uničevanje liberalne države. Poročila se niso ustavila ob faktih, ampak so prinašala set negativnih perspektiv.

Teden kasneje so se odvile predsedniške volitve v Črni Gori. Zdaj so deževali športni in afirmativni naslovi: »Đukanovič podira rekorde«, »Đ ostaja na čelu Črne Gore«, »Đ postal novi predsednik ČG«. Celo v tekstih, kjer so omenjali premaganega Mladena Bojanića, ki ni mogel skriti razočaranja, je denimo Dnevnik pripisal: da ni imelo nobene realne osnove, saj mu tudi najbolj naklonjene ankete niso napovedovale možnosti za zmago. Mediji so nam prinesli še nekaj statističnih podatkov, kot denimo, da Đukanović skoraj nepretrgoma vlada že skoraj 30 let, ni pa bilo zapaziti nobenega pogovora s tamkajšnjim političnim analitikom, ki bi opozoril na totalni prevzem države. Toda reč je hujša, v Črni Gori je na vseh parlamentarnih in predsedniških volitvah v novejši zgodovini vedno zmagala Đukanovićeva stranka. Zmagovalec se je tokrat še posebej širokoustil, da so nepremagljivi. Države, ki imajo nepremagljive voditelje, so zgolj diktature. Te prek medijev in državnih služb ter kulture tako prekvasijo javno mnenje, da ljudje sploh ne pomislijo, da bi obkrožili imena opozicijskih kandidatov. Primer klike, ki ji v Evropi izvzemši Belorusijo ni primera. Celo v Rusiji so v devetdesetih dvakrat zmagali komunisti in enkrat nacionalni liberalci proti strankam prezidenta Jelcina. Toda medtem ko smo v primeru Madžarske sledili izjemno kritičnim zapisom, pa je pri volitvah v Črni Gori, kjer ista stranka vlada nepretrgoma že od leta 1991 oziroma kot komunistična partija že od leta 1945, v osrednjih slovenskih medijih dominiral le nedolžni faktični opis, brez poudarkov na nepremagljivi vladajoči kliki, njenem nepotizmu in sistemski korupciji.

Fake news za potrebe afirmacije Mira Cerarja, ml. pa je proizvedel Planet TV, ki je na svoji spletni strani objavil intervju pod naslovom: Kot najstnik bi se skoraj usedel na letalo, ki je strmoglavilo na Korziki. V času pred volitvami premiera v ostavki opisovati prek hipotetičnih anekdot je cenena reklama. Pri čemer pa vsebina naslova sploh ni novum, o tem so pred dvema letoma poročale že Slovenske novice, pa jasno Vesna Milek na nacionalki v pogovorni oddaji Od blizu.

So nam pa mediji pred tednom prinesli poročilo s konference o konceptu pametnih vasi, kjer je na Bledu pred kamerami žarel premier Cerar, ml., ki je poudarjal, da je bilo slovensko podeželje vselej zapostavljeno, ta trend pa se danes spreminja. Dobili smo torej novega borca, ki bo prek interneta priključil podeželje na svet. Odmislimo oholost, ko politiki napovedujejo, da bodo v neumne vasi vpeljali pamet, s čimer predpostavljajo, da na kmetih zdaj ni pameti, za povrh to počno v mondenem Bledu in ne v zapuščenih vaseh ob Kolpi. Novinarska vest o Cerarju ml., ki pripoveduje, kako podeželje pod njegovo vlado doživlja razcvet, je notorična laž. Zadošča prešteti število osnovnih šol, ki so jih pod vlado SMC-SD-Desus zaprli, ukinjenih bančnih enot in bankomatov, zaprtih poštnih poslovalnic, in ugotovimo, da trio Cerar, ml.-Erjavec-Židan vodi politiko pavperizacije podeželja. Ne le, da se morajo domačini voziti po deset in več kilometrov do bližnjih uradov in šol, v teh krajih zapirajo delovna mesta učiteljev, hišnikov, poštnih in bančni delavcev. Domačini, ki so se lahko zaposlili v javnem servisu v domačem kraju, morajo zdaj v ekonomsko migracijo. Zanimivo, bi bilo videti miting mladega Cerarja o konceptu njegovih pametnih vasi v Mavčičah, kjer jim prav zdaj zapirajo lokalno pošto. Končal bi kot v starih kavbojkah v perju in katranu.

Časnik Delo je nedavno vršil prosvetljiteljsko poslanstvo z obiskom svojih novinarjev na srednji šoli v Radovljici, ki ga je naslovil »Spletnim objavam ne smemo brezpogojno verjeti.« Časopisnim pa lahko? Smo v zadnjem mesecu na naslovnicah Dela opazili kakšen članek, ki je poročal o nezaslišanem klientelizmu Jankovićevega kroga, ko je v soseski ob Regentovi cesti na mah spremenil svoj komajda sprejeti prostorski načrt????? Zadeva spada v učbenik korupcije: investitor, ki so mu Jankovićevi omogočili dodatno gradnjo 18 stanovanj v vrednosti 3 milijonov, je soprog Jankovićeve direktorice mestne uprave. Vlade SMC-SD-Desus se to ne tiče, tudi o preiskavi kriminalistov nismo nič slišali. Je pa časopisna demokracija na Slovenskem v podobi časnika Dnevnik o tej raboti sistematično poročala in jo podrobneje raziskovala. Pred dnevi smo tako lahko brali, da je to edini primer, ko so Jankovićevi izvršili tako bliskovito spremembo nedavno določenega prostorskega načrta. Ob še eni izjemi: Kolektor bo v Tehnološkem parku prav tako lahko gradil za dobra dva metra višjo stavbo, na vrhu pa še dodatno terasno etažo. Kdo je že Kolektor? Podjetje razvpitega Stojana Petriča, ki ima pod svojo roko tudi časopis Delo, ki ga kani iz centra preseliti na obrobje v Tehnološki park. – Plačilo za molk!????