Nepotrebna glasnost in uničujoči molk

Bernard Nežmah

21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Pamflet

Novi zunanji minister je osvojil pozornost domačih medijskih žarometov. Po razkritju nemškega časnika Spiegla, da je pravna služba EU pritrdila Sloveniji v arbitražnem konfliktu s Hrvaško, je Miro Cerar, ml. izrekel lektiro prvemu evropskemu komisarju Jeanu-Claudu Junckerju: »Če evropska komisija zanemari pravno mnenje, ne spoštuje vladavine prava.« Nekdanji premier je spet v stari formi, ko politike podučuje, kaj morajo početi; tokrat prav dobesedno, češ da bodo morali Juncker in njegova komisija pojasniti, zakaj na svoji seji ni obravnavala dokumenta svoje pravne službe.

Njegova ost je štirikrat zgrešena. Prvič, sam namreč v isti sapi pristavlja, da je evropski komisar avtonomen pri odločitvah, o čem bo komisija razpravljala. Torej, če je avtonomen, potem tudi Cerarju ni dolžan pojasnila. Da je reč pragmatično zgrešena, je očitno po reakcijah iz Bruslja, ki povsem ignorirajo zahteve slovenskega zunanjega ministra. Drugič, ker je Slovenija na predlog Cerarja ml. vložila tožbo zoper Hrvaško na sodišču Evropske unije, potem bo ključna sodba sodnikov in ne partikularno mnenje skupine pravnikov, pri čemer je evidentno, da je slovenska država odločanje prestavila iz roke komisije na raven sodišča. Tretjič, bivši premier ni puščic izstrelil zoper komisarko Violeto Bulc, ki na visokem položaju v komisiji mesece sploh ni opazila pravnega mnenja, kaj šele, da bi ga obelodanila. In četrtič, ko standarde, ki jih zahteva za EU, ne terja v lastni državi. Mnenje pravne službe državnega zbora je, da stranka Levica ne sodi med opozicijske stranke, toda novi predsednik parlamenta Dejan Židan ga zavrača, češ da obstajajo tudi drugačna mnenja. Tokrat Cerar ml. ni ustrelil tirade o nespoštovanju pravne države. A stvar je krucialna.

Če je pred časom nacionalna TV v oddaji Erike Žnidaršič uvrstila Levico med vladne stranke, so zadnjič v Odmevih uperili prst zoper opozicijske SDS, NSi in SNS, ker njihovi predstavniki niso hoteli nastopiti v oddaji, ker je bila vanjo vabljena tudi Levica. Nacionalka ima namreč pravilo, po katerem mora zaradi demokratičnosti nastopu premiera v TV oddaji slediti tudi nastop opozicije. A rezultat je bil potem povsem nedemokratičen - gledalci so lahko sledili pogledom Marjana Šarca, ne pa opozicijskih voditeljev.

Argument voditelja Odmevov, češ da se bodo morale SDS, NSi, SNS in levica dogovoriti, kdo je opozicija, je nesmiseln. Če se torej ne dogovorijo, potem nacionalka sploh ne bo dajala prostora tekmecem koalicije? Pri čemer pa TV SLO ne upošteva mnenja pravne službe državnega zbora niti ne sledi zdravi pameti. Že naslednji dan je namreč v dnevniškem poročilu javila, da Levica zaradi imenovanja Damirja Črnčeca za sekretarja v vladi ni podpisala sporazuma z vlado. Če vlada z Levico uskladi in ima v teku podpis sporazuma o sodelovanju, kaj pri Zevsu pa je to, če ne oblika soustvarjanje vladne politike???

Seveda je razumeti Levico, da želi sodelovati v tv oddajah, kar je logično na ravni predstavnikov posameznih strank, v dihotomiji vlada-opozicija pa je jasno izbrala vlado. Ali z besedami njenega prvaka: podprli smo manjše zlo, torej Marjana Šarca namesto Janeza Janše kot premiera in Zmaga Jelinčiča kot kulturnega ministra. Izbrala je torej aktualno vlado in ne njenega antipoda, torej koalicijo in ne opozicijo.

Imenovanje Črnčeca je sicer povzročilo različne proteste, ki pa so se spremenili v medijski tornado. Razumeti je polemike zoper nekatere njegove tvite, vsekakor tega, da so nezakoniti emigranti hkrati že kriminalci, ki prinašajo neznane viroze in garje. Toda časnik Dnevnik je po njem udaril z naslovom «Kako je nekdanji obritoglavec prišel v Šarčev kabinet«, v katerem ga sam apriori devalvira zaradi njegove pričeske. Biti ostrižen na balin je stvar posameznikove svobode, tako kot izbira pričeske s kito, prečo, irokezom ipd., medtem ko je pojem obritoglavec slabšalna nalepka, ki človeka uvršča med pocestne pretepače in nasilneže. Zelo hitro se na Slovenskem kritika sovražnega govora sama pretvori v sovražni govor.

V zadevi koalicija/opozicija ima sicer nacionalka znova težave razumeti, da je medijska hiša, ki predstavlja vse državljane, tudi volivce poraženih strank. V njenih programih je zato ja pričakovati pozornost do politikov, ki niso na oblasti.

A medtem ko RTV SLO vsaj čuti in poskuša slediti ideji pluralnega kreiranja programa, je posmeh demokraciji list Ljubljana, ki ga vodi nekdanji minister, filozof Uroš Grilc. V zadnji številki je na naslovnici objavil skupino prvošolcev z rumenimi rutkami, kako sedi po tleh, v sredini med njimi pa smeječega se župana Zorana Jankovića v ruti iste barve!?????? Klasično zlorabljanje otrok za politično propagando!!!!!!!!!!!!!! Istočasno je namreč Janković napovedal boj za novi županski mandat. Toda list Ljubljana, ki ga financirajo vsi meščani, sploh ne obravnava nobenih dilem in konfrontacij idej o mestnih zadevah, edini leitmotiv je opevati lepoto »Jankovićeve Ljubljane«. Evidentna zloraba proračuna v osebno in strankarsko korist župana ter popolna odsotnost političnih, urbanističnih, okoljskih, fizkulturnih pogledov, ki mu nasprotujejo oz. se zavzemajo za drugačne pristope in vsebine.

In zdaj čudo. To stanje anomalije je sprejeto kot stanje normalnosti. Ne oglasi se Računsko sodišče, ne osrednji dnevni mediji, ne ministrstvo za kulturo, ne branilci otroških pravic, celo vladajoče stranke, ki bodo tekmec Jankovićevi na volitvah: SD, SMC, SAB, LMŠ in Desus - ne. In celo Levica ga podpira z molkom.