Komentar / Tudi ti, Nemčija?

Vlado Miheljak

28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Dva leva

»Izraelski premier Benjamin Netanjahu lahko obišče Nemčijo, kljub temu da je Mednarodno kazensko sodišče lani zanj izdalo nalog za prijetje, je danes povedal kanclerski kandidat konservativne unije CDU/CSU Friedrich Merz. Pred tem je urad izraelskega premierja sporočil, da namerava Merz Netanjahuja povabiti na uradni obisk v Nemčijo.«
— Zmagovalec nemških parlamentarnih volitev Merz se pridružuje Trumpovi demontaži avtoritete in pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča (STA, 24. 2. 2025)

»Shoda, o katerih govorite, sta dva tipična predvolilna shoda. Očitno se je začela predvolilna kampanja. Na eni strani je Janez Janša in skrajna desnica, na drugi strani skrajna levica.«
— Premier Robert Golob je v Odmevih identificiral nevarnost desnega in levega ekstremizma (MMC TVS, 20. 2. 2025)

»Kakor vidite, obedve nevarnosti, tako ’leva’ kakor tudi desna, obadva odklona od leninske linije, tako desni kakor tudi ’levi’, vodita k enemu in istemu rezultatu, čeprav z različnih strani. Katera od teh nevarnosti je hujša? Mislim, da sta obe hujši.«
— J. V. Stalin (1928): O desni nevarnosti v VKP(b). (Citirano po J. V. Stalin: Vprašanja leninizma, Cankarjeva založba, 1948, str. 236)

Odnosi med ZDA in združeno Evropo so dosegli zgodovinsko nizko točko. Obrat je res izjemen. Trenutno zmore »voditelj svobodnega sveta« izreči več komplimentov ruskemu samodržcu kot EU in njenim voditeljem. Trump je v samo treh tednih po inavguraciji spremenil topologijo mednarodnih odnosov, ki je držala vse od konca druge svetovne vojne. A morda so bolj kot Trumpove »diplomatske« akcije reševanja vojne v Gazi in Ukrajini, onkraj formalnih institucij in postopkov, šokantni identični manevri voditeljev t. i. združene Evrope. Macronov selektivni izbor participantov kriznega vrha v Parizu je naredil nepopravljivo škodo. Predvsem in zlasti škodo odnosom znotraj članic EU. Manj opazno, pa morda še bolj konsekventno se je takoj po nemških parlamentarnih volitvah zgodilo še nekaj.

Znano je, da ne Rusija ne Amerika nista podpisnici rimskega sporazuma oziroma statuta, in torej ne čutita te obveze do povelj Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC); ko se prekrižajo z njunimi interesi, jih preprosto ignorirata. Tisto, kar resnično zbuja skrb in je šokantno, je napoved nemškega kanclerskega kandidata Merza, da lahko, kljub povelju za aretacijo, ki ga je izdal ICC, izraelski premier, ki je pod hipoteko hudih vojnih zločinov, brez tveganja posledic obišče Nemčijo. Nemčija!? ICC lahko preživi kljub nepriznavanju dveh velikih sil, pa Izraela, pa kakšnega muhastega Madžara Orbána, ne more pa preživeti onkraj velikih igralcev združene Evrope. Denimo Francije in Nemčije. In Nemčija ne le, da napove ignoriranje izvršitve povelja, celo v nasprotju z njim aktivno vabi človeka s tiralico na uradni obisk.

Če torej kdo ta čas konsekventno razgrajuje Evropo, ni to Trump, ampak sta to Francija in Nemčija. Nasprotno, Trump s svojo nasilnostjo in prostaštvom bi lahko bil priložnost, da se združena Evropa strezni in emancipira od prekooceanskega gospodarja ter postavi na lastne noge. A prvi pogoj je doslednost. In v tej točki ji je popolnoma spodletelo. Različen odnos do morije in morilcev v Gazi in Ukrajini že kaže skrajno nedoslednost, dvojna merila, licemerje. Tri leta je EU, namesto da bi iskala zaustavitev vojne vihre oziroma vsaj premirje, pihala v bojne trobente. Vse zaman. Po treh letih je Ukrajina neprimerno bolj razrušena, destruirana, pomorjena, pa tudi manj svobodna in neodvisna, kot je bila ob predlogu mirovnega sporazuma marca 2022 (na tako imenovanih istanbulskih pogovorih). In danes, ko je na vidiku Trumpova solucija zaključka spopadov (ki bo naložila reparacije za vojno pomoč napadeni Ukrajini!), EU še vedno ni dojela, da ta čas ni primerno in dostojno vprašanje, koliko novega orožja je voljna dostaviti Ukrajini (Kallas napoveduje, med drugim, novo pošiljko 1,5 milijona kosov topniškega streliva). Še manj pa ponavljati in na novo generirati zavajajoče obljube. Komisarka Marta Kos pošilja Ukrajini popolnoma nerealne obete, da bi lahko, če bo »še naprej tako hitro in kakovostno izpolnjevala pogoje«, v EU vstopila tudi pred letom 2030 (?!). Kaj pa je v času vojne vihre lahko »hitrega in kakovostnega«? Vsak, ki ima vsaj malo predstave o zapletenih pristopnih kriterijih, postopkih in dinamikah, ve, da je to grdo in zlonamerno zavajanje. Do leta 2030 si Ukrajina, če jutri preneha rožljati orožje, še ran ne bo zlizala, kaj šele zaprla zahtevna poglavja pristopnih procesov.

No, onkraj globalnih procesov, ki jih Slovenija s svojimi politiki spremlja z galerije (kar ni nujno slabo), se premier iz zapletene situacije, ko mu iz rok polzi podpora, ki mu jo je na volitvah izrekla civilna družba, rešuje na račun tega istega zavezništva. Golob očitno ni dojel, da na volitvah ni zmagal zaradi svojega izjemnega političnega talenta, ampak so ga v parlament in vladno palačo pripeljali »kolesarji«, ki jih je pred dnevi označil za leve ekstremiste. Treba ga bo spomniti, da ga je na Gregorčičevo dostavil Jenull na svojem tovornem triciklu.