• STA

    10. 10. 2022  |  Svet

    »Ukrajina je tarča raketnih napadov«

    Iz Ukrajine danes poročajo o številnih eksplozijah v več mestih po državi kot posledici ruskih raketnih napadov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so bili v napadih, katerih tarča je bila tudi prestolnica Kijev, mrtvi in ranjeni. Iz Kijeva poročajo o petih mrtvih in dvanajstih ranjenih. Žrtve naj bi bile tudi drugod po državi.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Svet

    »Takšna dejanja nimajo mesta v 21. stoletju. Najostreje jih obsojam.«

    V evropskih prestolnicah in EU so se na današnje ruske napade, ki so pretresli več mest širom Ukrajine, odzvali z ogorčenjem in obsodbami. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po napadih danes govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, da bi pozval k odločnemu odzivu proti Rusiji.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Svet

    EU podaljšala zaščito za Ukrajince

    Direktiva o začasni zaščiti za begunce, ki bežijo pred rusko agresijo v Ukrajini, bo v veljavi vsaj do marca 2024, je danes sporočila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Obenem se po novem tistim, ki se vrnejo v Ukrajino, ne bo treba odjaviti od začasne zaščite. Tako bodo ob vrnitvi v EU znova upravičeni do podpore.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Politika

    Putin: »Avtorji, storilci in sponzorji so ukrajinske tajne službe«

    Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo ukrajinske tajne službe obtožil, da so krive za veliko eksplozijo, ki je v soboto odjeknila na mostu med polotokom Krim in celinsko Rusijo, in potezo označil za teroristično dejanje. Njegov zaveznik in nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v luči tega pozval k uničenju odgovornih.

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Predsednik Slovenije postane tisti levičar, ki najmanj jezi desničarje«

    "Če mene vprašate, bo na koncu najbrž obveljalo tisto drugo pravilo, ki pravi, da predsednik Slovenije postane tisti levičar, ki najmanj jezi desničarje, bi se bilo pa v izogib prevelikim pričakovanjem dobro opomniti, da je bil predsednik Borut Pahor morda v enaki meri produkt lastnega karakterja kot votlosti predsedniške funkcije. Z nesrečno primesjo dveh uspešnih in morda res 'trženjsko genialnih', a vendarle skrajno bebavih predvolilnih kampanj, ki ju Pahor ni znal po izvolitvi nikdar do konca prekiniti."

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Na srečo kulturi ni več treba skrivati ​​svoje vloge«

    "Neskončno polje vpliva kulture na družbo, natančneje utemeljenosti družbe v kulturi, je še danes večinoma razumljeno kot odnos med umetnostjo in družbo. A moč sodobne umetnosti in eden od njenih berljivih ciljev je prav spreminjanje družbe: ta cilj je bil do nedavnega prikrivan ali celo javno preziran. Na srečo kulturi ni več treba skrivati ​​svoje vloge in danes bolj kot kdaj koli prej je eden glavnih nosilcev družbenih sprememb. Človekova pravica do kulture in znotraj nje pravica do umetnosti je ena tistih pravic, ki bo, če bomo preživeli, zagotovo vzpostavljena."

  • STA

    10. 10. 2022  |  Svet

    Ukrajinska nuklearka, ki je pod nadzorom Rusije, ponovno priključena na električno omrežje

    Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje, ki je pod nadzorom Rusije, je bila v nedeljo ponovno priključena na zunanje napajanje, ki je ključno za hlajenje sicer zaustavljenih reaktorjev, je po navedbah tujih tiskovnih agencij sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).

  • Danes je nov dan

    10. 10. 2022  |  Družba

    Uporabniki ali zaposleni – to je zdaj vprašanje

    V mestih srečujemo številne dostavljalce hrane, za katere multinacionalke vztrajno poudarjajo, da niso njihovi zaposleni, pač pa le "partnerji".

  • Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Družba

    Ko so Rusiji vladali carji, je v deželi nastajala prva tajna služba

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    1,2 milijona ljudi

    Pred enim letom, točneje v torek, 5. oktobra 2021, je Slovenija doživela najhujše nasilje države nad prebivalstvom – nasilje, ki si ga tudi tisti, ki ves čas opozarjajo pred avtoritarnostjo in nasilnostjo Janeza Janše, niso mogli predstavljati. V Ljubljani so se takrat na protestih zbrali tisti, ki so nasprotovali cepljenju zoper novi koronavirus. Na protestih je policija v množico izstrelila več kot 400 nabojev solzivca, kar je res enormna količina, poleg tega pa je proti protestnikom brez milosti uporabljala tudi vodni top, v katerega vodo je bil primešan solzivec, kar je v nasprotju z vsemi konvencijami in pravili. Pri čemer je bila policija popolnoma neizzvana, ona je začela nasilje. Da, tako je bila videti Slovenija pred enim letom.

  • Vrnitev fašizma

    Predstavljajte si, da bi bile v Nemčiji zdajle parlamentarne volitve, da bi zmagala desnica, da bi vlado sestavile tri stranke in da bi bili vsi trije predsedniki teh strank evforični slavilci Adolfa Hitlerja, da bi torej vsi trije oznanjali, da je bil Hitler največji nemški državnik in da takšnega v zadnjih 50 letih ni bilo. Si to lahko predstavljate? Ne. Niti zdaleč. To je res nepredstavljivo.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    »Ob najhujših zdrsih demokracije nikoli nisem bila tiho«

    Nataša Pirc Musar je pravnica, ki je kariero začela kot novinarka na RTV in potem na POP TV. Kot dolgoletna informacijska pooblaščenka je postala priljubljena zaradi svojih odločnih javnih nastopov. Sedaj je favoritinja za predsednico države. A razmeroma visoka prednost pred ostalimi ji v zadnjih tednih kopni. Med kampanjo javnosti seveda ni ušlo dejstvo, da spada Nataša Pirc Musar z možem med premožnejši sloj prebivalcev, ki je obogatel v času privatizacije. Njena morebitna zmaga je zato vse bolj odvisna od soočenj in njenih odgovorov na očitke. Je pa tudi res, da se je Nataša Pirc Musar v tekmo odpravila med prvimi, samostojno, brez podpore katere od političnih strank, in da je med vsemi kandidati javnosti najbolj poznana.

  • Uredništvo

    7. 10. 2022  |  Politika

    Vodstvo RTV neposlušnim novinarjem grozi z odpovedmi

    "Petek popoldne je tak primeren čas, da začneš zaposlenim kot po tekočem traku pošiljati pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Tako se je odločil generalni direktor Andrej Grah Whatmough za sodelavce, ki so 23. avgusta in 5. septembra v studiu ob koncu Dnevnika in Slovenske kronike mirno izrekli podporo šikaniranim kolegom," so danes na spletnem portalu Tukajsmo.info zapisali novinarji ter ustvarjalci vsebin na RTV Slovenija. Na "opomine pred izključitvijo" zaradi podpore kolegom v studiu sta na Facebooku javno opozorila tudi ertevejeva novinarja Eugenija Carl in Gregor Drnovšek.  Opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve pa je danes sicer prejelo kar 38 zaposlenih na RTV. Ponovna kršitev naj bi bila po presoji (v času tretje Janševe vlade politično nastavljenega) vodstva "nepooblaščen vstop v studio".

  • Luka Volk

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Vrnitev Hojsovih biserov

    Ob robu Pohoda za življenje je obenem potekal protishod, na katerem je nekaj deset protestnic in protestnikov želelo izraziti svoje nestrinjanje, kot so sami zapisali, s sovražnimi narativi, ki pomenijo grožnjo že izborjenim pravicam žensk. Čeprav je policija med udeleženci obeh shodov vzpostavila policijski kordon in tako skupinama omogočila nemoten shod, pa ji ni uspelo preprečiti fizičnega napada na udeležence protishoda, ob čemer je ena od protestnic utrpela vidne lažje poškodbe. Napad je zakrivil eden iz skupine mladih moških, prav tako udeležencev Pohoda za življenje, v kateri so bili tudi nekateri vidni predstavniki tako imenovanih rumenih jopičev in Nacionalne tiskovne agencije, obeh v preteklosti že povezanih z neonacističnim gibanjem na Slovenskem. Fotografije razkrivajo, da je napad zakrivil Andrej Okorn, sicer znan slovenski neonacist in nekdanji vodja skupine za novačenje skrajnežev Tukaj je Slovenija, ki je bil v preteklosti prisoten na shodu v podporo napadalcem na LGBTIQ+ aktivista Mitjo Blažiča in vpleten v napad na mirnega protestnika v Ljubljani na vstajah 27. novembra 2012.

  • Peter Petrovčič

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Pokvarjeni policisti

    V času vlade Janeza Janše je marsikdo, iz laične in iz različnih strokovnih javnosti, opozarjal na politizacijo policije in razvrednotenje notranjih standardov in standardov policijskega ravnanja s prebivalstvom. Vse to je bilo vidno tudi na zunaj, to so na lastni koži občutili posamezniki, ki jih je obravnavala policija. A kaj se je v resnici dogajalo znotraj policije, na relaciji med politično nastavljenim vodstvom in policijskim kadrom vzdolž hierarhične lestvice, ki je z njim voljno sodeloval? Predstavljamo primer ponarejanja dokumentacije za potrebe zaposlovanja.

  • Jure Trampuš

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Ali lahko Anže Logar, neodvisni kandidat stranke SDS, na prihajajočih predsedniških volitvah res zmaga?

    Za volivce tako na splošno se rado navrže, da imajo spomin zlate ribice. Da hitro pozabljajo, še hitreje oproščajo. Tipičen primer tega fenomena v Sloveniji je izpred desetih let, ko so volivci najprej na državnozborskih volitvah decembra 2011 tedanji vladi Boruta Pahorja izrekli nezaupnico, samo stranka SD je v treh letih vladanja izgubila kar 200 tisoč glasov, a je leto kasneje Borut Pahor, človek, ki je svojo vlado in stranko pripeljal do roba prepada, v predsedniški dirki premagal tedanjega predsednika republike Danila Türka. Predsedniške volitve so drugačne od državnozborskih, a pot od velikega poraženca do zmagovalca, od bedaka do junaka je za Boruta Pahorja trajala manj kot leto dni. Pahor, politik, iz katerega so se med letoma 2008 in 2011 norčevali tako rekoč vsi, od opozicije, koalicijskih tekmecev do medijev in volivcev, je potem na predsedniškem položaju mirno ostal deset let. Volivci so mu ponesrečeno vladno epizodo odpustili.

  • Če bi Pučnik vedel za Janševo čestitko neofašistki Melonijevi, bi se »v grobu obrnil«

    Jožeta sem spoznala v osemdesetih letih, ko je pogosteje prihajal v domovino, v Ljubljano, in je pri naju s Tinetom po več dni prespal. Diskutirati smo začeli zjutraj, potem je šel Jože v Ljubljano po opravkih in srečanjih s prijatelji in kolegi, midva z možem pa tudi po svojih opravkih. Popoldne ali pod večer se je vrnil k nama in po večerji smo spet zagnali diskusije … V prijetnem razpoloženju ob medsebojnem razumevanju stvari, ki smo jih obravnavali, nam je čas hitro mineval; to so bili nepozabni tovariški, prijateljski pogovori. Naša srečanja v Tomišlju so se seveda končala, ko se je Jože za stalno naselil v Ljubljani. Naše sodelovanje – čeprav z redkejšimi osebnimi srečanji – pa se ves čas njegovega bivanja v domovini ni prekinilo.

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Putin hoče gospodarsko in politično nadzirati celotno vzhodno Evropo«

    "Putin je paranoik. V njem je nenehen strah, da ga bo nekdo uničil, če ne bo prej sam uničil drugega. Veliko analitikov razlaga, kako je nanj najbolj vplivalo službovanje v KGB, toda še veliko večji pomen na njegov razvoj je imelo mafijsko okolje Sankt Peterburga. Putin je bil v mladosti dobesedno gangster. Zanj so nevarni vsi, ki jih nima pod nadzorom, zato resnično verjame, da je na kocki njegov politični obstoj in celo življenje, če ne bo obvladoval Ukrajine."

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Na nacionalki gre za sveto vojno vernikov proti nevernikom«

    "Ko odpove razum, mora na plan priti vera. To je ključ. Treba je verjeti. Gre za jasen boj na ravni verjeti v nekaj. Gre za ustvarjanje vernikov. Kar je seveda le nadaljevanje želje velikega gospodarja. Za tega velikega gospodarja je že davno eden njegovih največjih spreobrnjenih vernikov. Veliki gospodar je že zdavnaj dejal, da več ko nas bo, prej bomo na cilju. Pozabil je le dodati, več ko nas bo vernikov, prej bomo uničili zdravo pamet. Več ko nas bo vernikov, manj bo prostora za dejstva in resnico. Vera ne potrebuje dokazov. Vera ne potrebuje realnih okvirov. Vera mora le lebdeti nad čim več glavami. Jih prevzeti, jih ponesti in jim dati hrano ter gorivo pri njihovem svetem boju."

  • Luka Volk

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Kdo so udeleženci pohoda proti splavu in kaj jih skrbi

    V soboto, le nekaj dni zatem, ko je v Ljubljani potekal »shod za zaščito otrok in družin«, kot so ga poimenovali v Koaliciji za otroke gre, in zgolj dan zatem, ko je poslanka Nove Slovenije Iva Dimic med burno razpravo v državnem zboru zatrdila, da je knjiga vseh knjig, s čimer je imela kakopak v mislih Sveto pismo, nad ustavo, se je v Ljubljani spet zbrala množica ljudi, tokrat na Pohodu za življenje. Dogodek, ki je potekal že tretje leto zapored in katerega organizatorji ne skrivajo želja, da bi v Sloveniji v celoti prepovedali ali pa vsaj omejili sicer ustavno zagotovljeno pravico do splava, je na Prešernov trg privabil več kot tisoč ljudi, med njimi predvsem starejše, družine z otroki in nekoliko presenetljivo tudi številne mlade.

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Družba

    Katarina Velika je bila stroga vladarica, ki so jo občudovali in se je hkrati bali

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    8. 10. 2022  |  Politika

    »Zahod se utrjuje, vloga ZDA na stari celini se spet krepi in Nato doživlja renesanso«

    "Vsaj v kontekstu posledic vojne sta za EU nujna resen geopolitični razmislek in navezovanje na širši evropski prostor. Zahod se utrjuje, vloga ZDA na stari celini se spet krepi in Nato doživlja renesanso. EU bi vzhodnim sosedam in Balkanu morala zagotoviti jasno perspektivo tesnega sodelovanja. To vse bi dajalo težo Evropske politične skupnosti. Po drugi strani se Unija sredi energetske krize spet spopada z opaznejšimi notranjimi trenji. Veliki načrti Nemčije za pomoč domačemu gospodarstvu so v državah, kot so Francija, Italija in Španija, povzročili veliko negodovanja."

  • Uredništvo

    8. 10. 2022  |  Svet

    »Zdi se, da v SDS sporočila volitev niso ne slišali ne razumeli«

    "SDS je pred pol leta prepričljivo izgubila volitve in v vsakem politično zdravem in demokratičnem okolju bi v stranki, ki je bila potolčena do kolen, pač sledile spremembe. V SDS se to ni zgodilo, nasprotno, opravili so interno razpravo in sprejeli benigno ugotovitev, da so pač tako ljudje odločili. Zdi se, da v SDS sporočila volitev niso ne slišali ne razumeli. Namesto tega sledimo znani in preizkušeni strategiji preusmerjanja pozornosti na zunanjega sovražnika, poglabljanju političnega boja, ki poteka že od sredine maja, ko je SDS vložila skoraj 30 zakonskih pobud na dan konstituiranja državnega zbora. V tem kontekstu so referendume instrumentalizirali kot nadgradnjo stopnjevanja političnega boja, katerega namen je dvojni: po eni strani mobilizirati volilno telo, ki bi lahko po slabem razpletu na volitvah izgubilo interes za podporo SDS, po drugi strani pa pokazati, da ima vladajoča koalicija Gibanja Svoboda, SD in Levice gnile temelje in da če jo bodo dovolj dolgo majali, lahko nekega dne počepne. Če kdo, se v SDS dobro zavedajo, kako naporna so lahko leta ždenja v opoziciji."

  • Damjana Kolar

    8. 10. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Skozi moje oči

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo, 10. oktobra ob 19.30 na ogled igrano-dokumentarni film Skozi moje oči v režiji Igorja Vrtačnika. Film govori o slikarju in fotografu Venu Pilonu v Parizu, epicentru sodobne umetnosti, ob prelomu stoletja.

  • Uredništvo

    8. 10. 2022  |  Družba

    Peter Veliki je neusmiljeno posodabljal državo

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • STA

    7. 10. 2022  |  Politika

    Ukrajina ruskim vojakom: »Še vedno lahko rešite Rusijo pred tragedijo in ponižanjem«

    Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je danes pozval ruske vojake k predaji in jim pri tem zagotovil "življenje, varnost in pravico". Ministrov video, namenjen pripadnikom ruskih sil v Ukrajini, odraža spremenjene razmere na bojiščih, kjer ukrajinske sile beležijo niz uspehov na vzhodu in jugu države.

  • Peter Petrovčič

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Še en sodni postopek zoper Janšo

    Sedemnajst let po storitvi domnevnega kaznivega dejanja se je na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje Janezu Janši in soobtoženima v zadevi Trenta. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja ali pravic oziroma pomoč pri tem kaznivem dejanju. Ker je šlo za posle večje vrednosti, je zagrožena kazen do osem let zapora.

  • STA

    7. 10. 2022  |  Politika

    Biden pomilostil vse obsojene zaradi posedovanja marihuane

    Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek pomilostil več tisoč Američanov, ki so bili po zvezni zakonodaji obsojeni zaradi posedovanja majhnih količin marihuane. Ob tem je guvernerje zveznih držav pozval, naj storijo isto za obsojence po državnih zakonih.

  • Monika Weiss

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Za čistilke še dve leti nič drugače?

    Ministrstvo za javno upravo ni odgovorilo na vprašanji, koliko najetih čistilk in čistilcev čisti prostore državne uprave in koliko so za to plačani. Prav to ministrstvo je namreč lani, pod vodstvom ministra Boštjana Koritnika, izvedlo 7,6-milijona evrov vredno javno naročilo, s katerim je najelo deset podjetij za čiščenje prostorov državne uprave do konca leta 2024. Na ministrstvu zdaj pod novo ministrico Sanjo Ajanović Hovnik sicer napovedujejo spremembe – ne nazadnje je ukinitev ali vsaj pomembno zmanjšanje najemanja delavcev pri zunanjih izvajalcih tudi zaveza vladajoče koalicije. A ne zdi se, da bodo spremembe uvedli kmalu.